Jedro

Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na pobudo Upravnega sodišča po uradni dolžnosti začelo postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti udeležencu. Odločilo je, da se udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama udeleženca in Centra za socialno delo Vrhnika delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Sicer je pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Potrdilo je zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljeno ravnanje udeleženca nedvomno kaže na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, vendar pa gre pri udeležencu za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je presodilo, da obstaja potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše. Odvzem poslovne sposobnosti v obsegu še za upravne in druge uradne postopke bi preobsežno posegel v udeleženčevo poslovno sposobnost, s čimer bi mu bilo onemogočeno normalno življenje (preživlja se v glavnem z delom na kmetiji, ki zahteva veliko upravnih postopkov - pridobitev subvencij, postopki v zvezi z zemljišči, registracija osebnih vozil, kmetijskih strojev ipd.).

3. Udeleženec vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi obeh sodišč razveljavi ter udeležencu naloži povrnitev vseh stroškov postopka. Navaja, da je pri njem podana psihofizična zrelost in da je presodil, da je sodna pot tista, v kateri bo odločeno o njegovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, na podlagi česar bo omogočeno njegovo preživetje in preživetje njegove družine. Uveljavlja kršitev postopka, saj mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi o navedbah drugih udeležencev, da sodeluje pri izvajanju dokazov in razpravlja o rezultatih celotnega postopka. Udeleženec je v postopku obrazložil razlog za vložitev določenih vlog in predlogov za postopke pred Upravnim sodiščem in drugimi organi, ker so mu bile kršene pravice oziroma zaradi molka organa, ker mu niso bile izdane odločbe, ki bi mu morale biti izdane v zvezi s kmetijsko dejavnostjo. Vendar sodišče o njegovih navedbah ni sprejelo dokazne ocene oziroma je le-ta napačna. Kršeno je bilo načelo zaslišanja udeležencev, saj bi sodišče moralo zaslišati tudi njegovo ženo in tri polnoletne otroke. Narok je bil dne 24. 4. 2014 opravljen ne glede na to, da udeleženec nanj ni bil pravilno vabljen in ni imel možnosti in roka izjasniti se o listinah spisa. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Udeležencu ni bila dana možnost pregleda spisa in fotokopiranja listin, kršeno je bilo načelo odprtega sojenja in pravica do obrambe. Ni bil izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, sodišče pa samo nima potrebnega strokovnega znanja, da bi brez izvedenskega mnenja in kakršnekoli medicinske dokumentacije ugotovilo obstoj pogoja za odvzem poslovne sposobnosti. V upravnih sporih ni bila nikoli ugotavljana njegova pravdna sposobnost, pri udeležencu ni bila nikoli ugotovljena blodnjava motnja. Sodišče bi moralo ugotavljati, ali so bili začeti postopki res nepotrebni. Udeležencu je bil onemogočen dostop do sodnega varstva. Sklicuje se na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), saj si ni mogel več privoščiti odvetnika, prošnje za brezplačno pravno pomoč pa so mu bile zavrnjene. Sodišči nista upoštevali načela sorazmernosti po 2. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS). Izpodbijani sklep je nerazumljiv, v nasprotju s samim sabo in se ga ne da preizkusiti. O odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sklepov o vsebini listin in zapisnikov in med samimi listinami in zapisniki. V pravočasni dopolnitvi revizije navaja še, da je postopke začel zaradi izdaje odločb o odkazu in izboru drevja za posek ter pridobitvi subvencij. Pravice so mu zaradi neizdaje odločb kršene že od leta 2003. 4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vročena Centru za socialno delo Vrhnika, ki na revizijo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev obeh sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), izhaja, da je udeleženec v letih od 2008 do 2013 (večinoma skupaj z ženo, ki ga je pooblastila) pri Upravnem sodišču vložil skupaj kar 136 tožb zoper Republiko Slovenijo s ponavljajočim se vzorcem njihove vsebine (dve leta 2008, eno leta 2009, 77 leta 2010, 27 leta 2011, 18 leta 2012 in 11 leta 2013). Udeleženec kopiči pravna sredstva v že sproženih upravnih sporih. V istih upravnih sporih, v katerih je bil njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnjen, vlaga vedno nove pritožbe in izredna pravna sredstva. Pritožbe vlaga sam, kljub pravnemu pouku, da lahko v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V februarju 2012 je začel vlagati še zahteve za izločitev sodnic, ki rešujejo upravne spore, ki so bile zavrnjene kot neutemeljene. V prekrškovnih zadevah je vložil pet zahtev za varstvo zakonitosti, tri od teh je sodišče prve stopnje že zavrnilo kot neutemeljene. V obravnavani zadevi je udeleženec vložil predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti razpravljajoči sodnici A. A. V nepravdni zadevi N 4/2013 je udeleženec vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti uslužbencu Zavoda za gozdove Slovenije - v nadaljevanju ZGS (konkretno B. B.), ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo. Pritožbeno sodišče je udeleženčevo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II Cp 2584/2014 z dne 6. 12. 2013). Udeleženec je dne 5. 2. 2014 ponovno vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti istemu uslužbencu ZGS, sočasno je podal tudi zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice A. A. sodišča prve stopnje in predsednice sodišča C. C. Razpravljajoča sodnica je zahtevo za izločitev zavrgla in ga opozorila, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Kljub navedenemu je udeleženec vložil pritožbo, ki jo je sodišče s sklepom (ki v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bil pravnomočen) ponovno zavrglo. Udeleženec redno vlaga pravna sredstva tudi zoper tiste odločbe, zoper katere pravno sredstvo ni dopustno. Do svojega ravnanja je povsem nekritičen. Udeleženec je navedel, da v letu 2013 ni sprožil (več) upravnih sporov, ker ni imel časa, da po njegovem predlogu teče kazenski postopek zoper nekatere osebe ZGS ter „morda tudi MKO“ (Ministrstvo za kmetijstvo) v postopkih prekrškovnega organa je vložil kazenski pregon zoper predlagatelja (pravilno: pobudnika) - Upravno sodišče in inšpektorja.

7. Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen. Glede na navedene ugotovitve, je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da opisano postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).

8. Ne držijo revizijske navedbe, da udeležencu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar prvič uveljavlja šele v reviziji. Že pritožbeno sodišče je udeležencu pravilno pojasnilo, da se udeleženec kljub večkratnim poskusom sodišča, ni odzval vabilu na zaslišanje (47. člen ZNP), zato ga sodišče ni zaslišalo. Je pa sicer v postopku sodeloval s pošiljanjem pisnih vlog. Udeleženec tudi sicer v pritožbi sam navaja, da je v postopku „aktivno sodeloval, podal svoje dokaze in stališča“. Zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi; stranke se tudi ne more prisiliti v izpovedbo. Sodišče presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati (262. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Ni podana uveljavljana kršitev po prvem odstavku 48. člena ZNP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Že pritožbeno sodišče je udeležencu pojasnilo, da udeleženca v postopku ni pregledal izvedenec medicinske stroke zato, ker se udeleženec ni želel odzvati vabilu na pregled. Navedlo je, da se v takem primeru ne uporabijo določbe prvega odstavka 39. člena ZNP in določbe Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), ampak je treba uporabiti določbe ZPP, ki pa ne dovoljujejo nobenih prisilnih ukrepov zoper stranko (262. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato odločilo glede na vse okoliščine zadeve. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da uporaba prisilnih ukrepov zoper udeleženca zaradi zagotovitve pregleda s strani izvedenca glede na okoliščine v obravnavani zadevi ne pride v poštev(1). Sodišče prve stopnje je namreč na začetku postopka za delni (in ne popolni) odvzem poslovne sposobnosti ugotovilo, da udeleženec skrbi sam zase, se sam preživlja in skrbi za družino. Zato je presodilo, da ni izkazana potreba po postavitvi začasnega skrbnika glede na 212. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR(2) (glej 4. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). Glede na te ugotovitve udeleženca tudi po presoji Vrhovnega sodišča udeleženca glede na citirane zakonske določbe ni mogoče prisiliti k pregledu izvedenca.

10. Tudi ni res, da udeleženec ni bil pravilno vabljen na (tretji) narok dne 24. 4. 2014. Sodišče prve stopnje je udeležencu neuspešno poskušalo priporočeno vročiti vabilo na narok dne 1. 4. 2014, zato je v njegovem hišnem predalčniku pustilo obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral udeleženec dvigniti. Ker ga ni, mu je po preteku tega roka dne 17. 4. 2014 vabilo pustilo v hišnem predalčniku. Nastopila je fikcija vročitve in se šteje, da je bila vročitev takrat opravljena (142. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato je neutemeljena uveljavljana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

11. Niso utemeljene revizijske navedbe, s katerimi udeleženec očita sodišču, da mu ni bila dana možnost pregleda spisa in fotokopiranja listin, kar prvič uveljavlja šele v reviziji. Z revizijo ni mogoče prvič uveljavljati relativne bistvene kršitve po 150. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 37. členom ZNP (primerjaj revizijske razloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP), zato revizijsko sodišče teh navedb ni upoštevalo. Tudi sicer udeleženec to zgolj pavšalno in neopredeljeno navaja. Iz istega razloga tudi niso upoštevne navedbe, opredeljeno podane prvič šele v reviziji, da bi sodišče moralo zaslišati njegovo ženo in tri polnoletne otroke. Udeleženec njihovega zaslišanja niti ni predlagal. 12. Udeleženec se na razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena (neobrazloženost in protispisnost) zgolj sklicuje in ga vsebinsko ne opredeli in ne konkretizira. Takšno sklicevanje ne pomeni argumentirane in konkretizirane trditve o kršitvi določb pravdnega postopka v izpodbijani sodbi, zato je revizijsko sodišče ne more preizkusiti.

13. Z revizijskimi navedbami, da sodišče o navedbah udeleženca ni sprejelo dokazne ocene oziroma je le-ta napačna in ponovnimi navedbami, s katerimi utemeljuje razlog za vlaganje vlog in predlogov za postopke pred Upravnim sodiščem, udeleženec odpira vprašanja (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

14. Sklepno revizija zatrjuje tudi kršitev ustavne (2. člen URS) in konvencijske (6. člen EKČP) pravice. Njuna vsebina se vsebinsko prekriva z uveljavljanimi procesnimi in materialnimi revizijskimi ugovori, na katere je revizijsko sodišče že odgovorilo.

15. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče udeleženčevo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP in 37. člen ZNP) in s tem tudi njegovo zahtevo po povrnitvi vseh stroškov (prvi odstavek 35. člena ZNP).

Op. št. (1): Sodna praksa višjih sodišč glede vprašanja uporabe prisilnih ukrepov v takšnem primeru sicer ni enotna (primerjaj npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2981/2013 z dne 8. 11. 2013 in I Cp 2673/2012 z dne 21. 11. 2012).

Op. št. (2): Po 212. členu ZZZDR sme tudi organ, pred katerim teče postopek, v primerih iz 212. člena ZZZDR postaviti skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon. Po 211. členu ZZZDR center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.