Jedro

Ni sicer nujno, da sodba sodišča druge stopnje odgovori prav na vsako posamično pritožbeno navedbo oziroma pravni argument stranke posebej. Mora pa sodišče druge sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe, zato razlogi za zavrnitev tožnikove pritožbe niso obrazloženi.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po sklepu župana z dne 24. 8. 2007 in sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 26. 9. 2007, za vrnitev tožnika nazaj na delo vodje režijskega obrata v nazivu Višji svetovalec II, za vpis delovne dobe v delovno knjižico za čas od 6. 1. 2008 dalje, za prijavo v zavarovanje za isto obdobje ter za obračun in izplačilo nadomestila plač za čas od oktobra 2007 dalje, s plačilom davkov in prispevkov ter zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov. Ugotovilo je, da je tožnik kot odgovorna oseba naročnika – tožene stranke – kršil svoje delovne obveznosti, in sicer tako, da je ravnal hudo malomarno, ko se je z izvajalcem in nadzornim organom dogovarjal o dodatnih delih, ne da bi pri tem pregledal pogodbeno dogovorjen popis del, ki naj bi se izvajala na odseku … . Nepredvidena dodatna dela so se izvajala brez prehodno dogovorjene cene, predračun je bil pridobljen naknadno in naknadno pripravljen tudi ustrezen aneks k pogodbi z dne 18. 9. 2006. Ker dela ni opravljal vestno, tako kot mu nalaga 31. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), je podan odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Ugotovilo je tudi obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, saj tožniku glede na naravo kršitve in delovno mesto, ki ga je zasedal, tožena stranka ne more več zaupati. Zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da s strani sodišča, predvsem na drugi stopnji, ni bilo spoštovano načelo poštenega sojenja, ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb in zato razlogi za zavrnitev pritožbe niso obrazloženi. Opredelilo se je samo do tistih nepomembnih ugotovitev, s katerimi je poskušalo pokriti odločitev sodišča prve stopnje in se ni želelo spustiti v razlago materialnega prava in pojmov v zvezi z gradbeno pogodbo in njihovo pravilno uporabo. V nadaljevanju revizija v 19 točkah povzame pritožbene navedbe, na katere ni bilo odgovorjeno in za katere trdi, da ima pravico izvedeti, zakaj jih sodišče druge stopnje ne sprejema. Bistvo obširnih navedb je v očitku, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi s pojmoma presežnih in dodatnih del in do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede vprašanja, ali je izvajalcu del res naročil dodatna dela ob ogledu trase z dne 4. 7. 2007. Poudarja, da se pojmovanje presežnih del loči od dodatnih del, različno je tudi obračunavanje in ne gre za istovrstna dela z enakimi obveznostmi, postopki in posledicami za pogodbene stranke. Navaja številne okoliščine, ki so v zvezi s tem pomembne, pa jih sodišče druge stopnje ni obravnavalo, med drugim: kakšna je bila pogodbena volja strank glede gradbenih del na lokalni cesti … , katera dela so bila dogovorjena s pogodbo, kolikšna je cena pogodbeno dogovorjenih del itd..Tudi v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik naročil dodatna dela ob ogledu trase, navaja številne okoliščine, ki pričajo o nasprotnem, pa se sodišče druge stopnje do njih, čeprav jih je v pritožbi nanizal, ni opredelilo. Sodišču posledično očita zmotno uporabo materialnega prava, konkretno določb 32., 33., 34. in 35. člena ZDR, 79. člena Zakona o javnih naročilih in določb Obligacijskega zakonika.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do relevantnih pritožbenih navedb, je utemeljen. Ni sicer nujno, da sodba sodišča druge stopnje odgovori prav na vsako posamično pritožbeno navedbo oziroma pravni argument stranke posebej. Mora pa sodišče druge sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZDR).

7. V izpodbijani sodbi je sodišče sicer navedlo, da je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušal uveljaviti tožnik v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev sodišča prve stopnje in da se je v obrazložitvi opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki bi lahko bile odločilne, vendar pa, da je tudi glede teh ugotovilo, da za drugačno presojo niso pomembne. Dejansko se je opredelilo samo so pritožbenih navedb v zvezi s pristojnostjo nadzornega organa J. L.. Presodilo je, da je bil J. L. odgovoren za nadzor nad izvajanjem del in dodatnih del niti ni mogel niti smel naročiti (kar med strankama niti ni bilo sporno), zato njemu ni mogoče naprtiti odgovornosti za preseganje dogovorjene cene.

8. Pretežni del pritožbenih navedb, na katere tožnik opozarja v reviziji, se nanaša na vprašanje, katera dela so zajeta v končni ceni, pri čemer ni odgovorjeno na navedbo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je presežna in dodatna (nepredvidena) dela obravnavalo kot istovrstna – z enakimi obveznostmi, postopki in posledicami za pogodbene stranke, čeprav iz izvedeniškega mnenja izhaja jasno razlikovanje. V pritožbi je bilo zatrjevano, da vrednost dodatnih (nepredvidenih) del znaša le 5.686,01 EUR, kar pomeni 17,6% odmik od pogodbene cene in ne 76%. V ostalem pa, da gre za dela, ki so zajeta že v pogodbi, za naročena dela, ki pa so glede na specifiko terena privedla do povečane cene. Glede na to, da se je tožniku očitala tudi kršitev določb Zakona o javnih naročilih, po katerem skupna vrednost dodatnih naročil ne sme presegati 30% zneska prvotnega naročila (če ga presega, pa so predvideni posebni postopki, katerih opustitev se tožniku očita), gre za pritožbeno navedbo odločilnega pomena, na katero ni odgovorjeno.

9. Drugi sklop pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena, pa se nanaša na vprašanje, ali je tožnik izvajalcu res naročil dodatna dela. V pritožbi je uveljavljal zmotno ugotovitev dejanskega stanja in opozoril na izpoved izvajalca, da mu tožnik dodatnih del ni naročil, ter na kasnejša ravnanja nadzornega organa, ki naj bi to tudi potrjevala. Ker se je tožniku očitalo, da je nepooblaščeno naročil dodatna dela, so pritožbene navedbe, v katerih tožnik opozarja na zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s tem, odločilnega pomena, nanje pa sodišče druge stopnje tudi ni odgovorilo.

10. Revizija zato utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da ni odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe in da razlogi za zavrnitev tožnikove pritožbe niso obrazloženi. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP, saj je opustitev presoje odločilnih pritožbenih navedb vplivala na to, da zakonitosti izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče presoditi pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena in o pritožbi ponovno odločiti.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).