Jedro

Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa), ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbe tožnikov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 30. 8. 2007, in odločbo tožene stranke z dne 27. 1. 2010, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je po uradni dolžnosti izreklo za nično 5. točko izreka navedene odločbe tožene stranke. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da se zavrne zahteva za vrnitev v last tam navedene nepremičnine in da se za to nepremičnino upravičencem določi skupna odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v znesku 32.177,19 DEM oziroma vsakemu izmed upravičencev v višini 10.725,73 DEM. Tožena stranka je z navedeno odločbo med drugim zavrnila pritožbe tožnikov in A.A. zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa (1., 2., 3. in 4. točka izreka) in odločila, da se izbriše lastninska pravica na nepremičnini parc. št... k. o..., vpisana v korist A.A. in prve tožnice, na vsakega do 1/3, na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini – ZLNDL, in vzpostavi prejšnje lastninsko stanje (5. točka izreka). Zahteva za vračilo premoženja v naravi je bila zavrnjena, ker so bile ugotovljene ovire za vračilo premoženja v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena in drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) ter z določbo četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje dopustnosti spremembe namembnosti nepremičnine z vidika omejitev razpolaganja po 88. členu ZDen, vprašanje opredelitve statusa grajenega javnega dobra in vprašanje, kdaj nepremičnina pridobi tak status v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 7. Navedena pravna vprašanja, ki jih izpostavlja revidentka, po presoji Vrhovnega sodišča niso pomembna po vsebini obravnavane zadeve. V tej zadevi je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina v naravi park in da je taka vrsta rabe opredeljena tudi v zemljiškem katastru, zaradi česar sta podani oviri za vračanje premoženja v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena in drugega odstavka 32. člena ZDen. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sodbe X Ips 883/2007 z dne 11. 11. 2009, I Up 128/2004 z dne 26. 1. 2004, I Up 265/2003 z dne 21. 1. 2005) park predstavlja zazidano stavbno zemljišče in je zato podana ovira za vračanje premoženja v naravi po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen, če pa gre za grajeno javno dobro, katerega uporaba je pod enakimi pogoji dovoljena vsem, pa tudi ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Glede na navedeno in upoštevaje v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je v postopku denacionalizacije za odločanje pravno pomembno stanje ob vračanju (npr. sodbe I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008, X Ips 375/2007 z dne 26. 5. 2010) ter da se ničnostna posledica iz drugega odstavka 88. člena ZDen nanaša le na akte civilnega prava, ne pa tudi na upravne akte (npr. sodbe U 291/94 z dne 16. 11. 1995, I Up 640/2003 z dne 27. 1. 2005, I Up 850/2003 z dne 15. 6. 2006), pravna vprašanja, ki jih uveljavlja revidentka in se nanašajo na formalno spremembo namembnosti nepremičnine po uveljavitvi ZDen, niso pomembna po vsebini obravnavane zadeve.

8. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).