Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, v ZST pa ni določbe, po kateri se sodne takse ne bi plačevale v sodnem postopku, v katerem je s tožbo izpodbijana odločitev, sprejeta v upravnem postopku razlastitve. 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 tudi ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo sodno takso za tožbo 15.200 SIT in opomin 4.750 SIT, skupaj 19.950 SIT in mu naložilo, da jo plača v roku 15 dni od prejema tega sklepa na vplačilni račun sodnih taks v RS. Obrazložilo je, da je po 3. in 4. členu Zakona o sodnih taksah (ZST) ob vložitvi tožbe treba plačati sodno takso. Tožnik sodne takse ni plačal za tožbo, vloženo 1.6.2005, pač pa ugovarjal opominu.
V pritožbi tožnik navaja, da je v 4. odstavku 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) določeno, da odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. Zato ni dvoma, kdo bi moral plačati sodno takso. Predlaga, da pritožbeno sodišče postopa po 22. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) in začne ustrezen postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. S tožbo, ki jo je vložil tožnik 1.6.2005, je bila predlagana uvedba sodnega postopka upravnega spora. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 pa ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve. Ker ZST ne določa, da se v sodnem postopku upravnega spora v zadevi razlastitve ne plačujejo sodne takse, tožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da za vložitev tožbe ni dolžan plačati sodne takse, niti da bi sodno takso namesto njega, zoper katerega je po podatkih predloženih spisov uveden razlastitveni postopek, moral plačati razlastitveni upravičenec. Pritožnik tudi ne more uspeti s predlogom, naj vrhovno sodišče postopa po 22. členu ZUstS, saj vloži sodišče zahtevo za presojo ustavnosti zakona po lastni presoji v okviru pristojnosti, ki mu jo daje ustava v 156. členu.
Ker je bila odmera sodne takse tožniku pravilno odmerjena, saj so bile upoštevane določbe ZST in taksne tarife, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. O pritožbi je bilo odločeno na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1.