Jedro

S tožnikovo pogodbo o zaposlitvi je bilo v poglavju „Pričetek in trajanje delovnega razmerja“ dogovorjeno, da lahko obe stranki pogodbo redno odpovesta „brez navedbe razlogov“. Tožnik bi to lahko storil, tudi če take pogodbene določbe ne bi bilo že na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR, to je brez obrazložitve. V skladu s pogodbo pa je to lahko storila tudi tožena stranka. Pogodbo je lahko odpovedala brez obrazložitve, to je brez navedbe razloga (razlogov). Gre za razlog (način), ki ga za delodajalčevo odpoved zakon ne predvideva, torej gre za pogodbeno dogovorjeno drugačno ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Tožnik je 30. 3. 2011 s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, poimenovano „Delovna pogodba za vodilne zaposlene“, in sicer za opravljanje dela direktorja („operativnega poslovodjo“). Dne 23. 11. 2011 je bil s funkcije direktorja razrešen, naslednjega dne pa mu je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Presodilo je, da je bila odpoved podana v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, s katero je bil na podlagi 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) dogovorjen dodaten odpovedni razlog in tudi, da delodajalec ob odpovedi ni vezan na postopke po ZDR. Za tak drugačen dogovor ni bilo ovire v zakonu, dejansko stanje pa je drugačno kot je bilo v zadevi VIII Ips 206/2008, na katero se je tožnik skliceval. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka pogodbo dejansko odpovedala zato, ker je bil tožnik razrešen z mesta direktorja družbe, kar predstavlja odpovedni razlog nesposobnosti iz druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, čeprav gre za odločilna dejstva, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče druge stopnje pa se do pritožbenih navedb o tem tudi ni opredelilo. Le pavšalno je navedlo, da zatrjevana kršitev ni podana. Iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja niti en drugačen in konkreten razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pogodbeno določilo o odpovedi pa je tudi v nasprotju z 72. členom ZDR. Zakon ne daje delodajalcu neomejenega pooblastila, da lahko iz kakršnegakoli razloga, tudi iz razloga, ki sploh ni naveden v pogodbi, poslovodni osebi odpove pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo bi bilo zato mogoče odpovedati le na podlagi enega od zakonsko določenih utemeljenih odpovednih razlogov, kot je odločilo Vrhovno sodišče s sodbo VIII Ips 206/2008 z dne 19. 4. 2010. 5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz razloga nesposobnosti po določbah ZDR. Zato se ne sodišču prve ne sodišču druge stopnje ni bilo treba opredeljevati do tožbenih in pritožbenih navedb tožnika v zvezi s tem odpovednim razlogom. Dejstva in dokazi v zvezi s tem razlogom za odločitev niso bili pomembni. Obrazložitev izpodbijane sodbe v točki 6 je tako povsem ustrezna in zadostna. Sodbi imata razloge o vseh odločilnih dejstvih, pravilnost in zakonitost odločitve pa se presoja v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Delovno razmerje je pogodbeno razmerje (prvi odstavek 1. člena ZDR), pri čemer je avtonomija strank do določene mere omejena (prvi odstavek 7. člena ZDR). Predvsem tako, da je s pogodbo o zaposlitvi mogoče določiti (le) pravice, ki so za delavca ugodnejše (drugi odstavek 7. člena ZDR). Taka omejitev pa ne velja za poslovodne osebe in prokuriste, kadar (če) sklenejo pogodbo o zaposlitvi (72. člen ZDR): v njihovi pogodbi o zaposlitvi se lahko drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Izrecno tudi manj ugodno kot je določeno v zakonu, v vsakem primeru pa drugače. Kolikor pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo posebnih oziroma drugačnih določb o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima, lahko preneha (se lahko odpove) le iz utemeljenih razlogov, ki jih določa ZDR.

11. Odločitev v zadevi VIII Ips 206/2008 temelji na dejanski ugotovitvi, da je pogodba o zaposlitvi določala, da pogodbeno razmerje lahko preneha tudi „iz drugih utemeljenih razlogov“, ne da bi bilo konkretizirano, kateri so ti razlogi. Zato pridejo v poštev lahko le razlogi, ki jih kot take določa ZDR, kar pomeni tudi, da je potrebno spoštovati zahteve, ki jih zakon nalaga v primeru takih odpovedi. V obravnavani zadevi pa gre za drugačno dejansko situacijo. Enako pa je izhodišče glede možnosti drugačnega dogovora po 72. členu ZDR: v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo se je mogoče dogovoriti, da preneha veljati tudi v primerih, ki jih zakon izrecno ne predvideva.

12. Razloge za redno odpoved sicer določa ZDR v prvem odstavku 88. člena in le če je katerikoli od teh razlogov utemeljen, delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 81. člena ZDR). S tožnikovo pogodbo o zaposlitvi je bilo v poglavju „Pričetek in trajanje delovnega razmerja“ dogovorjeno, da lahko obe stranki pogodbo redno odpovesta „brez navedbe razlogov“. Tožnik bi to lahko storil, tudi če take pogodbene določbe ne bi bilo že na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR, to je brez obrazložitve. V skladu s pogodbo pa je to lahko storila tudi tožena stranka. Pogodbo je lahko odpovedala brez obrazložitve, to je brez navedbe razloga (razlogov). Gre za razlog (način), ki ga za delodajalčevo odpoved zakon ne predvideva, torej gre za pogodbeno dogovorjeno drugačno ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Zato so drugačne revizijske navedbe neutemeljene.

13. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

14. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.