Jedro

Nadomeščena delavka je bila zaposlena na delovnem mestu ročni embalirec. Tožena stranka je s tožnico dne 12. 5. 2008 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke za čas od 13. 5. 2008 do vrnitve delavke na delo. Vendar je pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto izdelovalca embalaže, kar pomeni, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi in opravljala delo na drugem delovnem mestu, kot začasno odsotna delavka. Šlo je za dve različni delovni mesti v proizvodnji, ki sta bili v sistemizaciji delovnih mest določeni ločeno in različno opredeljeni.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremni tako, da se pritožba tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 252,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02 in spremembe). Tožnica naj bi nadomeščala delavko N. C., ki je bila v obdobju, za katerega je bila s tožnico sklenjena pogodba o zaposlitvi, v bolniškem staležu. Kljub dejstvu, da je bila začasno odsotna delavka zaposlena na delovnem mestu ročni embalirec, je tožena stranka s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto izdelovalec embalaže. Sodišče je ugotovilo, da gre za dve različni delovni mesti in za različno delo ter presodilo, da tožnica ni nadomeščala delavke N. C.. Ob upoštevanju 54. člen ZDR je razsodilo, da ji je dne 12. 10. 2008 delovno razmerje nezakonito prenehalo in ji za nedoločen čas še vedno traja, zato jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji izplačati nadomestilo plače in druge prejemke, kot če bi delala, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi in s plačilom davkov in prispevkov. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Po opravljeni glavni obravnavi je ugotovilo, da so se na proizvodnih linijah tožene stranke ročni embalirci in izdelovalci embalaže lahko medsebojno prerazporejali. Zato je tožena stranka začasno potrebo po nadomeščanju N. C. utemeljeno pokrila tako, da je bolj izkušeno delavko angažirala pri delu ročnega embalirca in na tak način nastali izpad pri delu izdelovalca embalaže nadomestila s tožnico. Zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito in je prenehala veljati z dnem, ko se je začasno odsotna delavka vrnila na delo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožnica iz vseh razlogov, zlasti pa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v povezavi s prvim odstavkom 399. členom ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, o odločilnih dejstvih pa je nasprotje v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oziroma zapisniki. Določeni deli obrazložitve so v nasprotju z listinami v spisu in s končno odločitvijo. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je prezrlo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obseg del na delovnem mestu izdelovalec embalaže širši kot na delovnem mestu ročni embalirec, kar izhaja tudi iz opisov del in nalog na obeh delovnih mestih, da ročni embalirec opravlja le en del dela izdelovalca embalaže in da je bilo delovno mesto ročni embalirec sistematizirano ter prilagojeno za primere invalidov. N. C. zaradi invalidskih omejitev ne more opravljati dela izdelovalca embalaže, kar izhaja tudi iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007. Ugotovitev sodišča druge stopnje o „enakovrednosti“ obeh delovnih mest je v nasprotju z listinami v spisu in v nasprotju z zapisniki o zaslišanjih, saj delovni mesti nista enakovredni. Sodišče druge stopnje se je neutemeljeno sklicevalo na sodbo VIII Ips 83/2007 z dne 22. 1. 2008, saj je bila v tej zadevi pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Sodna praksa glede zakonskega razloga iz druge alineje 52. člena ZDR je nedvoumna - pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene zaradi nadomeščanja točno določenega začasno odsotnega delavca, kar pomeni, da je treba zagotoviti nadomestitev dela, ki ga sicer opravlja ta delavec. Tožena stranka je imela potrebo po delu na delovnem mestu izdelovalec embalaže, na katerem je zaposlila tožnico in ne na delovnem mestu ročni embalirec (z invalidskimi omejitvami). Tožnica je imela pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas od 13. 5. 2008 do vrnitve delavke N. C. na delo. Če se delavca o datumu, do kdaj je veljala pogodba o zaposlitvi, obvesti naknadno, to je po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Meni, da je bil izpolnjen tudi drugi primer iz 54. člena ZDR in je tožnica ostala na delu tudi po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Tožnica je dne 8. 1. 2010 podala tudi odgovor na ta odgovor.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revidentka neutemeljeno uveljavlja kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po presoji revizijskega sodišča so odločilni razlogi v sodbi jasno obrazloženi in med njimi ni nasprotij, kar pomeni, da je izpodbijano sodbo mogoče v celoti preizkusiti. Kolikor revidentka opozarja, da je sodišče druge stopnje napačno navedlo, da je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo (zadnji odstavek na 2. strani), je ugotoviti, da pri tem ni šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, temveč za očitno pomoto, ki na odločitev ni vplivala. Protispisna je revizijska navedba, da naj bi sodišče druge stopnje ugotovilo, da sta delovni mesti izdelovalca embalaže in ročnega embalirca enakovredni, saj takega zaključka ni napravilo, temveč je ugotovilo, da so med delovnimi mesti obstajale določene specifike, vendar je presodilo, da je kljub temu tožena stranka s tožnico lahko zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto izdelovalca embalaže. Preverjanje vsebinske pravilnosti take odločitve pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. ZDR izhaja iz načela, da je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo (prvi odstavek 10. člena). V sistemu delovnih razmerij je namreč tudi upoštevajoč mednarodne dokumente (Konvencijo št. 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca - v nadaljevanju: Konvencija MOD št. 158, Ur. l. SFRJ, št. 4/84, mednarodne pogodbe, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92, Direktivo 91/383/EEC - začasno delo, Direktivo 1999/70/EC - delo za določen čas) vzpostavljeno pravilo zaposlovanja za nedoločen čas. Zaposlovanje za določen čas se dopušča, kadar ga narekujejo predvsem objektivni pogoji, na primer potek določenega obdobja, dokončanje določene naloge ali nastop določenega dogodka. Iz Konvencije MOD št. 158 izhaja zahteva državam podpisnicam, da je treba predvideti ustrezno varstvo pred sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas.

10. Sklenitev pogodbe za določen čas je torej izjema, dopuščena le v primerih, ko so vnaprej določeni v zakonu ali pri manjših delodajalcih tudi v kolektivni pogodbi (52. člen ZDR). Zakonitost pogodbe o zaposlitvi je vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tako omejeno na taksativno naštete primere v prvem odstavku 52. člena ZDR.

V drugi alineji prvega odstavka tega člena je določen razlog nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Da bi se izognili zlorabam pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas, se v skladu s sodno prakso (1) zahteva, da je treba v takem primeru opredeliti, na delo katerega začasno odsotnega delavca se nanaša pogodba o zaposlitvi za določen čas. Delavec je na tak način tudi seznanjen s tem, koga nadomešča in do kdaj ga bo nadomeščal, ima pa tudi možnost preizkusiti, ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z zakonskimi zahtevami ali ne. V takem primeru čas trajanja delovnega razmerja praviloma ni datumsko vnaprej določen, je pa nedvomno določljiv. Delovno razmerje traja do vrnitve delavca, ki se nadomešča (2). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR).

11. Zaradi bolezenske odsotnosti delavke N. C. je tožena stranka imela zakonit razlog, da bi njeno delo v času odsotnosti opravljal delavec, s katerim bi v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Nadomeščena delavka je bila zaposlena na delovnem mestu ročni embalirec. Delala je na liniji plastike in kontrolirala grafično izpravnost tubic, tako da je sedela ob liniji in tubice testirala z vizualnega vidika. Delo ročnega embalirca je bilo prilagojeno na njene omejitve zaradi invalidnosti. N. C. zaradi invalidnosti ni smela opravljati dela izdelovalca embalaže (tretji odstavek na strani 4 sodbe sodišča prve stopnje). Tožena stranka je s tožnico dne 12. 5. 2008 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke N. C. za čas od 13. 5. 2008 do vrnitve delavke na delo. Vendar je pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto izdelovalca embalaže, kar pomeni, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi in opravljala delo na drugem delovnem mestu, kot začasno odsotna delavka. Tožnica je torej opravljala drugo delo in na drugi liniji (liniji aluminija). Šlo je za dve različni delovni mesti v proizvodnji, ki sta bili v sistemizaciji delovnih mest določeni ločeno in različno opredeljeni.

12. Sodišče druge stopnje je tudi prezrlo, da je tožena stranka tožnico razporedila na delo, ki ga odsotna delavka zaradi invalidskih omejitev sploh ne bi mogla in smela opravljati (3). Zato so neutemeljeni zaključki sodišča druge stopnje o medsebojnem prerazporejanju delavcev na proizvodnih linijah tožene stranke, sicer pa institut razporejanja v ZDR ni več predviden.

13. Revidentka tudi pravilno opozarja, da se je sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicevalo na sodbo VIII Ips 83/2007 z dne 22. 1 2008, kjer je bil razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi začasno povečan obseg dela, ko je delodajalec na zahtevnejša delovna mesta razporedil usposobljene delavce, na manj zahtevna dela pa zaposlil delavce za določen čas. Citirani primer torej ni primerljiv z obravnavanim.

14. Ker je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo ugodilno sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker je tožnica z revizijo uspela, ji mora tožena stranka povrniti revizijske stroške, ki jih je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju, OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadalj.). Iz tega naslova ji skladno s 5. točko tar. št. 15 in prištetjem 20% DDV ter 2% materialnih stroškov pripada skupaj 252,82 EUR. Od prisojenega zneska tečejo zakonske zamudne obresti, če ga tožena stranka ne bo plačala v izpolnitvenem roku 8 dni. Glede na to, da tožena stranka v sporu ni uspela, krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VIII Ips 445/2006 z dne 27. 3. 2007. Op. št. (2): Po določbi drugega odstavka 53. člena ZDR tudi dalj kot znaša maksimalno določen neprekinjeni čas trajanja take pogodbe po ZDR.

Op. št. (3): Po naravi stvari je delo na proizvodnji liniji, ki je prilagojeno invalidskim omejitvam lažje. Zato je vprašljiv tudi zaključek sodišča druge stopnje, da so odsotno delavko lahko nadomestili le bolj izkušeni delavci, ki so bili tega dela vajeni. Če pa je temu tako, se še toliko bolj pokaže, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica dejansko ne bi mogla nadomeščati odsotne delavke, saj ni bila izkušena oziroma je bila bolj vajena dela izdelovalca embalaže. Tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi je delala na tem delovnem mestu preko agencije za zaposlovanje.