Jedro

V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati. Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. 21 9251148 z dne 29. 4. 2010 in št. I-9251148 z dne 1. 10. 2010 spremenita tako, da se tožeči stranki priznajo pravice invalida I. kategorije v posledici bolezni od 13. 4. 2010 dalje in naloži toženi stranki, da je dolžna v roku 30 dni odločiti o pravici in višini invalidske pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v postopku kot ključni pritožbeni razlog uveljavljala napačno interpretacijo termina drugo ustrezno delo v svojem poklicu. Sodišče naj bi odločilo (ob upoštevanju izvedenca medicinske stroke), da lahko tožnica kot univerzitetni diplomirani pedagog in geograf, kljub popolni izgubi sluha, zaradi svoje široke in specifične izobrazbe in ob sposobnosti branja z ustnic sogovornika, določena dela v tem poklicu še vedno opravlja, kot na primer individualno delo z nadarjenimi in problematičnimi učenci, starši, učitelji, administrativno delo, priprava šolskih podlag, delo v knjižnici. Šolski programi naj ne bi dopuščali zaposlitve pedagogov in učiteljev geografije s takšnimi nalogami, vsa ta dela pa tudi ne sodijo v tožničin poklic. Ker tožnica ne more več brezhibno komunicirati z učenci, naj bi šlo za zmanjšanje zmožnosti za delo za več kot 50%. Sodišče druge stopnje naj ne bi odgovorilo na vprašanje, ali je ustrezno delo v svojem poklicu tudi delo, ki sploh ni značilno za določen poklic ali nima zveze z določenim poklicem, zaradi česar naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vprašanja, ali je bil v postopku napačno interpretiran termin drugo ustrezno delo v svojem poklicu in pa ali vsako drugo delo, kot npr. administrativna dela ali dela v knjižnici sodijo v poklic šolskega pedagoga in učitelja geografije. Prav tako se do tega vprašanja ni opredelilo sodišče prve stopnje. Vprašanje, kaj konkretno je tožničin poklic, je v tej zadevi bistveno, saj je od odgovora odvisna razvrstitev tožnice v ustrezno kategorijo invalidnosti. Ker o tem odločilnem dejstvu niti sodba sodišča druge stopnje niti sodba sodišča prve stopnje nimata razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo, v smislu določb tretjega odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji), do vprašanja, kaj je tožničin poklic in katera dela zajema, in je ostalo v zvezi s tem dejansko stanje tako na drugi kot na prvi stopnji nerazčiščeno, je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sodišče prve stopnje se bo moralo v ponovljenem postopku opredeliti do vprašanja, kaj je tožničin poklic in katera dela sodijo vanj. V skladu z definicijo poklica iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je treba pri opredelitvi poklica, poleg delovnega mesta, na katerega je zavarovanec razporejen, upoštevati tudi vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Ta dela je treba opredeliti konkretno, pri čemer morajo tudi realno obstajati (ne nujno pri delodajalcu). Pri tem je treba upoštevati, ali je količina takega dela, v tožničinem primeru npr. individualno delo z nadarjenimi učenci, taka, da ga je moč opravljati polni delovni čas. Preveriti je treba tudi, ali ima tožnica ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki jih za določena dela zahtevajo predpisi. Na primer, delo knjižničarja v osnovni šoli lahko opravlja le učitelj, ki je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (3. točka 5. člena Pravilnika o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli, Ur. l. RS, št. 57/1999 in nadaljnji). Ob vsem navedenem naj sodišče prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ponovno odloči. 9. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).