Jedro

V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66199/2009 z dne 18. 6. 2009 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 52.651,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka glede stroškov tožnice v višini 362,96 EUR, glede presežka glavnice v višini 699,26 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Obrazložilo je, da gradbena pogodba kljub klavzuli „ključ v roke“ po svoji vsebini zaradi dostavka, da se bodo dodatna ali kasnejša dela zaračunala posebej, to ni bila (prvi in drugi odstavek 659. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Sodišče je ocenilo, da tožnica utemeljeno zahteva plačilo glavnice iz naslova neizpolnitve osnovne gradbene pogodbe v višini 32.486,23 EUR in iz naslova oprave dodatnih del v višini 20.165,37 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da tožničina trditvena podlaga glede izvedbe dodatnih del ni bila zadostna. Pojasnilo je, da se je v zvezi s tem tožnica izrecno sklicevala na listino „več in dodatna dela“, ki vsebuje natančen in strukturiran popis zatrjevanih dodatnih del. Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je po sodni praksi mogoč, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje obsežne vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno. Sodišče je ocenilo, da je sicer materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni bila sklenjena gradbena pogodba s klavzulo „ključ v roke“. Tožnica je v pogodbi garantirala fiksnost cene za zidavo hiše po natančno določenih merilih in za izdelavo potrebnih del. Kadar je cena s klavzulo „ključ v roke“ določena le za posamezna dela in ne za celoten objekt, obsega takšna cena vrednost tistih del, za katera je s pogodbo določeno, ne glede na dejansko količino potrebnih del. Vendar pa pogodba s takšno klavzulo ne vključuje dodatnih del. Gre za dela, ki s pogodbo niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa dodatno zahteva, da se opravijo. Zato je po oceni sodišča druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo. V njej vztraja, da tožničina trditvena podlaga v zvezi z dodatnimi deli ni bila zadostna, saj sklicevanje na dokaz ne more nadomestiti tožbenih navedb. V skladu s sodno prakso mora biti v takih primerih v vlogi navedeno, da se določena priloga šteje za sestavni del tožnikovih tožbenih navedb in razlog, zakaj teh navedb ne navaja v vlogi. Tožnica pa tega ni storila. Meni, da bi sodišče moralo izvesti dokaze z ogledom, izvedencem gradbene stroke in zaslišanjem predlaganih prič (toženčeve žene in sina). Z zavrnitvijo izvedbe tega dokaza je sodišče tožencu onemogočilo dokazovanje njegovih navedb, da gradbena dela na hiši niso bila dokončana in da toženec dodatnih del ni naročil. Sodišče je zmotno zgolj na podlagi listine „Tehnični pregled“ zaključilo, da so bila dela dokončana. Ne drži, da tožnik ni predložil pisnega dokaza o pozivanju toženke za dokončanje del, saj je predložil zahtevo odvetnika B. K. za dokončanje del z dne 1. 7. 2009, poleg tega je zaslišan povedal, da je tožnico pozival tudi ustno. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi tožnik za določena dela imel pisno naročilo toženca, vendar pa sodišče za takšen zaključek ni imelo podlage, saj tožnica tega ni niti zatrjevala niti dokazala. Sodišče druge stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Pravilno je sicer sklepalo, da je bila gradbena pogodba sklenjena „na ključ“, vendar pa je spregledalo nadaljnje pravne učinke, ki jih ta klavzula ima, in sicer da v tem primeru dogovorjena cena vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, torej dodatna dela, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Iz same pogodbe je razvidno, da gre za izgradnjo celotnega objekta – enostanovanjske hiše in ne za posamezna dela. Poleg tega mora izvajalec pridobiti za vsak odmik od gradbenega načrta oziroma pogodbenih del pisno soglasje naročnika. Glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da listina „več in dodatna dela“ tožencu ni bila predložena ob podpisu listine „Tehnični pregled“, v kateri so bila navedena zgolj nekatera dodatna dela, je zaključek, da je toženec s podpisom te listine potrdil tudi opravo dodatnih del iz listine „več in dodatna dela“, zmoten. Odločilna dejstva in razlogi so tako v izpodbijani sodbi sami s sabo v nasprotju.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Nižji sodišči sta ugotovili naslednja dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP): - pravdni stranki sta 20. 9. 2005 sklenili gradbeno pogodbo, v kateri sta določili ceno storitve na 21.000.000,00 SIT, povečano za 8,5 % DDV, oziroma skupaj 95.080,12 EUR; - gradbena pogodba je bila sklenjena za zidavo enodružinske stanovanjske hiše v H. p. L. za točno določno našteta dela (v 40. točkah) s klavzulo „ključ v roke“, hkrati pa je bilo v pogodbi izrecno dogovorjeno, da se bodo morebitna druga, več ali kasnejša dela zaračunala naknadno; - dodatna dela je toženec ustno naročil, med pravdnima strankama je bilo tudi dogovorjeno, da bo toženec dodatna dela plačal; - pravdni stranki sta 3. 11 .2006 podpisali listino „Tehnični pregled“, iz katere izhaja, da je objekt končan, dobro izdelan in nima napak, da je toženec objekt prevzel in se vanj vselil konec avgusta 2006, da so bila druga in dodatna zunanja dela (ograje, jaški, tlakovanje in betoniranje temeljev za pesjak in pomožni objekt) opravljena kasneje ter so bila končana in prevzeta do 15. 10. 2006; ta listina je vsebovala tudi prilogo „več del“, v kateri so bila eksplicitno povzeta dodatna dela; - direktor tožnice in toženec sta 22. 3. 2007 podpisala tudi listino „Dogovor“, iz katerega izhaja, da toženec v zameno za opravo dodatnih del direktorju tožnice prepušča solastniški delež do ½ parcele v H. (parc. št. 152/35 k.o. ...) v izmeri 500 m2 in da so s tem poplačana vsa izvajalska dela na hiši in zunanja dela; - toženec je glede del po osnovni pogodbi plačal 15.000.000,00 SIT, zato tožnici dolguje še 7.785.000,00 SIT oziroma 32.486,23 EUR; - tožnica je izvedla vsa dodatna dela, navedena v listini „več del“, med drugim je dobavila druge dražje keramične ploščice, postavila ograjo, jaške za vodovod in elektriko ter pokrove, tlakovala in betonirala temelje za pesjak, ograjo in pomožni objekt ter naredila streho nad garažo, kar vse v sklenjeni gradbeni pogodbi ni bilo predvideno; vrednost dodatnih del je 20.165,37 EUR.

7. Toženkine revizijske navedbe, da tožničina trditvena podlaga ni bila zadostna, so neutemeljene. Tožnica je v trditveni podlagi navedla, da je opravila dodatna dela, katerih vrednost znaša 52.651,60 EUR, pri tem pa jih ni natančneje specificirala, ampak se je sklicevala na končni obračun z dne 15. 10. 2006 (listini z oznako „več del“ in „dodatna dela“). Na isto listino se je sklicevala tudi kot dokaz, da je dodatna dela opravila, toženec pa jih je prevzel. Kasneje je iz naslova oprave dodatnih del zahtevala zgolj še 20.165,37 EUR, preostanek vtoževanega zneska pa je zahtevala, ker toženec tudi gradnje po osnovni gradbeni pogodbi ni plačal v celoti. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je bilo v obravnavani zadevi sklicevanje na dokaz dopustno, saj je tožnica s tem zgolj natančneje substancirala svoje navedbe in ni šlo za nadomeščanje trditvene podlage. Toženec pred sodiščem prve stopnje tudi ni ugovarjal, da je tožničina trditvena podlaga glede dodatnih del tako pomanjkljiva, da se o njej ne more izjaviti.

8. V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.(1) Določbe prvega odstavka 659. člena OZ tako ni mogoče razumeti tako, da bo moral zaradi klavzule „ključ v roke“ izvajalec zgraditi celotno „zgradbo“ (gl. prvi odstavek 649. člena OZ), četudi je prevzel obveznost, da bo na objektu izvedel le nekatera gradbena dela. Izraza „ključ v roke“ ni mogoče razlagati dobesedno, pač pa le v kontekstu, v katerega je določba umeščena v OZ, to pa je izključitev vpliva nekaterih del na dogovorjeno ceno. Klavzula ključ v roke v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cene, tudi na nepredvidena in presežna dela. Dela, ki ostajajo zunaj tega kroga, opredeljujejo Gradbene uzance v 8. točki uzance 9 kot poznejša dela – teh pa klavzula ključ v roke ne zajema. To implicitno izhaja že iz določbe drugega odstavka 659. člena OZ, izrecno pa iz drugega odstavka uzance 34. OZ opredeljuje, kaj so nepredvidena dela (drugi odstavek 653. člena(2)), ne definira pa vsebine pojmov presežna (in manjkajoča) dela. Pač pa ta pojma razložijo Posebne gradbene uzance, ki se uporabijo na podlagi 12. člena OZ. Po 5. točki uzance 9 so presežna dela količina izvedenih del, ki presegajo pogodbeno količino del. Točka 6 uzance 9 pa opredeljuje manjkajoča dela kot negativen odmik izvedenih del glede na pogodbene količine del. Te definicije se lepo prilegajo določbi drugega odstavka 659. člena OZ.(3)

9. Ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi omogočajo zaključek, da pri „dodatnih delih“, ki jih je tožnica opravila, ni šlo za nepredvidena ali presežna dela. Sporna dela so bila naročena poleg prvotnih del, določenih v pogodbi s klavzulo "ključ v roke". Ker pri dodatnih delih ne gre za pogodbena dela, se nanje klavzula "ključ v roke" ne more raztezati.(4)

10. Sklicevanje toženca na 652. člen OZ(5) ni utemeljeno, saj se z opravo dodatnih delih tožnica ni odmaknila od gradbenega načrta oziroma od pogodbenih del, ampak je opravila povsem druga – dodatna dela poleg z gradbeno pogodbo naročenih, ki jih je toženec izrecno, sicer ustno, naročil. Tudi sicer pa je nenazadnje toženec njihovo naročilo naknadno pisno odobril s tem, ko je podpisal listini „Tehnični prevzem“ in „Dogovor“.

11. Nižji sodišči sta pravilno obrazložili, da glede na to, da je toženec podpisal listini „Tehnični prevzem“ in „Dogovor“, iz katerih izhaja, da so bila dodatna dela opravljena brez napak in jih je toženec prevzel, izvedba predlaganih dokazov (ogled stanovanjske hiše, postavitev izvedenca in zaslišanje predlaganih prič) ni bila potrebna. Ko naročnik pregleda in prevzame naročeno delo, izvajalec za očitne napake ni več odgovoren (napake, ki jih je toženec zatrjeval, pa so bile nedvomno očitne(6)), tudi če so res obstajale, razen če je izvajalec zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal (tretji odstavek 633. člena OZ v zvezi s 660. členom OZ). Slednjega pa toženec ni niti zatrjeval. Ob povedanem so pravno povsem nepomembne revizijske navedbe, da je toženec tožnico tako pisno kot ustno opozarjal na napake in od nje zahteval, da jih odpravi.

12. Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, kot to zmotno meni toženec, da naj bi tožnik za določena dodatna dela imel pisno naročilo toženca. Nedvomno izhaja, da je imel ustno naročilo, zato očitek o protispisnosti ni utemeljen. Ob zgoraj povedanem, da tožnica za opravo dodatnih del ni potrebovala pisnega naročila oziroma jih je naknadno pisno odobrila, te pritožbene navedbe niso bile odločilnega pomena, zato se sodišču druge stopnje do njih ni bilo treba opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Prav tako ne drži, da sta nižji sodišči ugotovili, da listina „več in dodatna dela“ tožencu ni bila predložena ob podpisu listine „Tehnični pregled“, saj sta ugotovili, da je bila tožencu izročena v dneh okoli podpisa te listine. Sodišče prve stopnje je tudi zapisalo, da je bila ta listina tožencu izročena bodisi ob podpisu listine „Tehnični pregled“ bodisi najkasneje ob podpisu listine „Dogovor“, s katero je toženec ponovno potrdil opravo dodatnih del, ter da je toženec listino s popisom dodatnih del sprejel brez ugovorov. Očitek o nasprotju v razlogih o odločilnih dejstvih tako ni utemeljen.

14. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena tega zakona).

Op. št. (1): Primerjaj N. Plavšak v Obligacijski zakonik (OZ), (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1000. Op. št. (2): Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.

Op. št. (3): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 52/2010 z dne 20.12.2011. Op. št. (4): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 247/2008 z dne 11.10.2011. Op. št. (5): (1) Za vsak odmik od gradbenega načrta oziroma od pogodbenih del mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. (2) Za dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene.

Op. št. (6): Šlo naj bi za nedokončana vrata, položen laminat namesto parketa, nedokončana kopalnica, stopnice brez ograje, na strehi naj bi bila namesto bakrene navadna pločevina, nedokončan dimnik, zamakanje balkona, tlakovci naj bi bili položeni valovito in naj ne bi imeli prave podlage.