Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca; - ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: „Katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca?“ „Ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke tožnikov: 1) na ugotovitev, da sta dediča po pok. F. O., in sicer vsak do 1/2; 2) da je toženka dolžna tožnikoma izročiti dediščino tako, da jima v posest izroči v izreku prvostopenjske sodbe navedene nepremičnine; 3) da je toženka dolžna izstaviti izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega se bo pri nepremičninah, navedenih v izreku prvostopenjske sodbe, vknjižila lastninska pravica na ime tožnikov, vsakega v deležu 1/16 do celote. Sodišče je pritrdilo toženkinemu ugovora zastaranja in zaključilo, da je deset letni objektivni roka za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) potekel že julija 2001, tožba pa je bila vložena šele v letu 2015. Višje sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prave stopnje.

2. Tožnika sta zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. Kot pomembna pravna vprašanje izpostavljata: 1) ali je pravilna in ustavno skladna razlaga 130. in 141. člena ZD, po kateri objektivni rok za uveljavljanje dedne pravice s tožbo lahko preteče, preden je izdan sklep o dedovanju; 2) ali je pravilna in ustavno skladna razlaga 130. in 141. člena ZD, po kateri objektivni rok za uveljavljanje dedne pravice s tožbo lahko preteče, preden je začel teči subjektivni rok; 3) katere so nujne predpostavke za upravičeno izvedbo ediktalnega postopka in prenos zapuščine na kaducitetnega upravičenca?

3. Predlog utemeljujeta s tem, da rok, v katerem zapustnikov dedič lahko zahteva zapuščino, začne teči šele, ko dedič izve za svoje pravice. Objektivni rok zahtevati pravico, kot zapustnikov dedič, se ne more izteči, preden je začel teči subjektivni rok. Drugačno stališče bi razvrednotilo namen 141. člena ZD, ki je v tem, da dediču, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, daje naknadno možnost uveljaviti svojo dedno pravico. Z nezakonitim ediktalnim postopkom je bila tožnikoma odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku. Sodišče je zmotno štelo, da zapustnica nima potomcev, čeprav takšno stanje iz smrtovnice ni razvidno. Sodišče, ki je prejelo nepopolno smrtovnico, bi moralo postopati po 181. členu ZD in smrtovnico dopolniti po uradni dolžnosti. Ediktalni postopek je skrajno sredstvo za ugotovitev morebitnih dedičev, če teh ni mogoče ugotoviti drugače, nikakor pa ne sme biti primarno sredstvo za ugotavljanje manjkajočih podatkov iz smrtovnice. V zapuščinskem postopku velja načelo oficialnosti, zato mora sodišče vsaj poskusiti pridobiti podatke o dedičih in jim vročiti sodna pisanja. S tem, ko zapuščinski postopek ni bil izveden skladno z določbami 179., 180., in 181. členov ZD in posledično tožnika, kot dediča, nista bila poklicana k dedovanju, je bila storjena absolutno bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku iz 8. točke 339. člena. Tožnikoma je bilo z nepravilnim postopanjem sodišča odvzeta pravica do informacij, kar je bistven pogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku. S takšnim postopanjem pa jima je bila kršena tudi ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave RS, ustavna pravica iz 69. člena Ustave RS, v skladu s katero se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).