Jedro

Po tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da v tem primeru vročitev sploh ni bila opravljena in je prav zato treba rok za obnovo postopka šteti od naknadne seznanitve pooblaščenke tožnika z odločbo sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 8. 4. 2010 zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je štelo, da je njegova tožba umaknjena in postopek ustavilo (sklep Pd 615/2010 z dne 30. 3. 2011). Med postopkom namreč tožnik na označenem naslovu ni bil več znan, zaradi česar je sodišče odredilo vročitev preko sodne deske in tožniku tako vročilo tudi vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki se ga ni udeležil, posledica tega pa je bila ustavitev postopka. Ta sklep je bil tožniku vročen preko sodne deske, postal pa je pravnomočen dne 4. 5. 2011. 2. Tožnik je nato 8. 5. 2014 vložil predlog za obnovo postopka. Predlog je sodišče prve stopnje zavrglo (sklep z dne 23. 10. 2014), ker ga je vložil prepozno. Pri tem je upoštevalo tridesetdnevni rok iz 2. točke prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Obrazložilo je, da predlog za obnovo tudi ni utemeljen, saj se je po prvih uspešnih vročitvah kasneje več pošiljk vrnilo z oznako, da je tožnik neznan, zaradi česar je sodišče v skladu s 145. členom ZPP nadaljnja vročanja pravilno opravilo s pritrditvijo na sodno desko.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Soglašalo je s presojo sodišča prve stopnje o prepoznem predlogu za obnovo postopka.

4. V pravočasni reviziji tožnik uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa pritožbenega sodišča, tako da se ugodi njegovemu predlogu za obnovo postopka. Navaja, da bi rok za vložitev predloga za obnovo moral začeti teči, ko se je njegova pooblaščenka seznanila s sklepom o ustavitvi postopka (ob vpogledu v spis dne 18. 4. 2014). Sklepa o ustavitvi ni prejel. Napačen naj bi bil zaključek, da je bila vročitev opravljena že v letu 2011. Navaja tudi, da mu z nepravilno vročitvijo vabila za glavno obravnavo ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, saj na naslovu P. 10, K. ni neznan, naslova ni spremenil in se tudi nikamor ni odselil. Gre za stanovanjski blok z dvema vhodoma, ki je imel pred tem številko P. 10, K., sedaj pa P. 10 a, K. V nadaljevanju se sklicuje tudi na svoje dosedanje navedbe v postopku, ki pa jih revizijsko sodišče ni upoštevalo zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva.

5. V odgovoru na revizijo toženka prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Med drugim navaja, da se je tožnik z ustavitvijo postopka pred delovnim sodiščem, ki je tekel po njegovi tožbi, seznanil najkasneje dne 25. 3. 2014, zaradi česar naj bi rok za vložitev predloga za obnovo potekel že dne 24. 4. 2014. Navaja tudi, da predlog za obnovo ni utemeljen, saj je sodišče po neuspelem vročanju pošiljk tožniku opravilo tudi poizvedbe v registru prebivalstva in šele nato odredila vročanje preko sodne deske.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Tožniku, ki je v tožbi in nadaljnjih vlogah navajal svoj naslov P. 10, K., so bila pisanja poslana na ta naslov in jih je tudi prejel, kasneje pa so se pošiljke vračale z oznako, da je neznan. Zato je sodišče po poizvedbah glede njegovega bivališča v Centralnem registru prebivalstva odredilo, da se pisanja tožniku vročajo preko sodne deske. Tako je vročilo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter sklep sodišča z dne 30. 3. 2001 o ustavitvi postopka. Ta je bil pritrjen na sodno desko in je po ugotovitvi sodišča postal pravnomočen dne 4. 5. 2011. 9. Po tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da v tem primeru vročitev sploh ni bila opravljena in je prav zato treba rok za obnovo postopka šteti od naknadne seznanitve pooblaščenke tožnika z odločbo sodišča. 10. Po 2. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz 2. in 3. točke prvega odstavka 394. člena ZPP začne teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki; če bi začel teči rok preden bi odločba postala pravnomočna, pa se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa z vročitvijo pravnomočne odločbe višjega sodišča. Iz navedenega izhaja, da je bil predlog za obnovo postopka z dne 8. 5. 2014 prepozen (1) in je bil pravilno zavržen (398. člen ZPP) (2).

11. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, jo je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Tudi v tem postopku obnove gre za postopek v povezavi s sporom o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prenehanju delovnega razmerja). V takšnem sporu delodajalec (razen izjemoma - izjema pa v tem primeru ni podana) krije sam svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člena ZDSS-1). Zato je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da toženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Op. št. (1): Vložitev predloga za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo predpostavlja obstoj pravnomočno končanega postopka pred sodiščem.

Op. št. (2): Primerjaj tudi s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 760/2007 z dne 9. 10. 2008. Navedeno pomeni, da predlog za obnovo postopka ni bilo pravilno oz. ustrezno pravno sredstvo za izpodbijanje odločbe sodišča.