Jedro

Sodišče druge stopnje je glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas, ne da bi navedlo razloge, zakaj v tem delu ni sledilo mnenju izvedenca (kot mu je sledilo za čas od 6. 8. 2016 dalje) oziroma, zakaj je v zvezi s tem obdobjem odločilo drugače. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da je glede odločitve o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v delu I./I. in I./II. točke izreka glede začasne nezmožnosti tožeče stranke za delo za čas od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 ter glede odločb št. 260000-18070-11314/2015/33 z dne 28. 6. 2016, št. 260000-18070-11314/2015/25 z dne 8. 6. 2016, št. 260000-18070-11314/2015/47 z dne 19. 8. 2016 in št. 260000-18070-11314/2015/35 z dne 6. 7. 2016, vse le v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 260000-18070-11314/2015/33 z dne 28. 6. 2016 v celoti, odločbo št. 260000-18070-11314/2015/25 z dne 8. 6. 2016 pa v 1. stavku prvega odstavka izreka (da je tožnik od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela) in v 2. stavku istega odstavka (da je od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo). Hkrati je odpravilo odločbi toženke št. 260000-18070-11314/2015/47 z dne 19. 8. 2016 in št. 260000-18070-11314/2015/35 z dne 6. 7. 2016 in ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 7. 2016 do vključno 29. 9. 2016. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ob odpravi odločb z dne 28. 6. 2016, 6. 7. 2016 in 19. 8. 2016 ter spremembi odločbe z dne 8. 6. 2016 ugotovilo tožnikovo začasno nezmožnost za delo (poškodba izven dela) od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 ter da je bil tožnik v obdobju od 6. 8. 2016 dalje do 29. 9. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (poškodba izven dela). Hkrati je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik začasno nezmožen za delo za polni delovni čas od 6. 8. 2016 do vključno 29. 9. 2016. V preostalem je pritožbo zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo v delu, kjer je sodišče druge stopnje odločilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016. Navaja, da je sodišče s tem odločilo, da je bil tožnik v tem obdobju nezmožen za delo za polni delovni čas, vendar za takšno odločitev ni podalo razlogov oziroma so razlogi sodbe v nasprotju z izrekom. V obrazložitvi namreč sodišče druge stopnje navaja, da je tožnik upravičen do 4 urnega staleža (in ne do staleža za polni delovni čas).

4. Tožnik je podal odgovor na revizijo, ki ga sodišče ni upoštevalo, ker ga je vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. 5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Tožnik je bil zaradi padca s konja začasno nezmožen za delo za polni delovni čas od 25. 7. 2015. Predmet spora je bila tožnikova nezmožnost za delo za čas od 1. 7. 2016 do vključno 29. 9. 2016, o kateri je bilo odločeno z: − odločbama toženke št. 260000-18070-11314/2015/25 z dne 8. 6. 2016 in št. 260000-18070-11314/2015/33 z dne 28. 6. 2016, in sicer da je tožnik od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela ter da je od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo ter − odločbama št. 260000-18070-11314/2015/35 z dne 6. 7. 2016 in št. 260000-18070-11314/2015/47 z dne 19. 8. 2016, s katerima je bil zavrnjen ponoven predlog tožnikovega osebnega zdravnika za odobritev polnega bolniškega staleža od 1. 7. 2016 dalje.

Sodišče prve stopnje je v celoti odpravilo odločbe z dne 6. 7. 2016, 19. 8. 2016 in 28. 6. 2016, delno odpravilo odločbo z dne 8. 6. 2016 ter ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 7. 2016 do vključno 29. 9. 2016, torej za polni delovni čas. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je glede obdobja od 6. 8. 2016 do 29. 9. 2016 ugotovilo tožnikovo zmožnost za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno ter zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas. Sodišče druge stopnje se je torej glede obdobja 1. 7. 2016 - 5. 8. 2016 strinjalo s presojo sodišča prve stopnje, da je bil tožnik nezmožen za delo, za obdobje od 6. 8. 2016 do 29. 9. 2016 pa ugotovilo, da je bil tožnik nezmožen za delo zgolj za 4 ure dnevno.

8. V obrazložitvi se je sodišče druge stopnje med drugim oprlo na mnenje sodnega izvedenca (ki je bil postavljen pred sodiščem prve stopnje), ki je navedel, da je bil tožnik od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno ter ob upoštevanju izvida medicine dela in opisa tožnikovega dela enako zaključil tudi za čas od 6. 8. 2016 dalje. Kljub temu je sodišče druge stopnje v izreku sodbe glede obdobja od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas, ne da bi navedlo razloge o tem, zakaj v tem delu ni sledilo mnenju izvedenca oziroma, zakaj je v zvezi s tem obdobjem odločilo drugače. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da je glede odločitve o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje se namreč nanaša predvsem na tožnikov bolniški stalež za čas po 6. 8. 2016, medtem ko je obrazložitev glede staleža za čas od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 izostala, čeprav se je pritožba toženke nanašala tudi na to obdobje in čeprav je v izreku sodbe sodišče druge stopnje odločilo tudi o tem obdobju.

9. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na začasno nezmožnost tožnika za delo za čas od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 in odločbe, ki se nanašajo na to obdobje in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo o odločiti tudi o pritožbi toženke glede začasne nezmožnosti tožnika za delo v obdobju od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016.