Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pokojni tožnik in tožnica sta s tožbo od tožencev (druga toženka je pokojnikova hči, prvi toženec pa njegov zet) zahtevala ugotovitev, da sta vsak do ½ solastnika stanovanjske hiše na naslovu... (v nadaljevanju sporna stanovanjska stavba), ki stoji na nepremičnini parc. št. 827/28 k. o. ... (v nadaljevanju sporna parcela), ter tudi vsak do ½ solastnika navedene parcele. S podrednim zahtevkom sta s tožbo od obeh tožencev zahtevala sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine z dne 16. 3. 2010,1 ki bo vseboval zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo tožnik v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini vknjižil kot izključni lastnik.

2. V tem postopku so bili že pravnomočno zavrnjeni zahtevki tožnikov za: (1) ugotovitev solastninske pravice na sporni stanovanjski stavbi, ki stoji na sporni parceli, pri solastniškem deležu druge toženke do 41/200, ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vknjižbo, (2) ugotovitev prerekane izločitvene pravice tožnikov na isti nepremičnini pri solastniškem deležu do 41/200 prvega toženca, v korist vsakega od tožnikov do ½, oziroma (3) ugotovitev, da solastniški delež 41/200 sporne parcele in na njej stoječe sporne stanovanjske stavbe, last prvega toženca, ni del stečajne mase in je slednji dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za preknjižbo svojega deleža v korist obeh tožnikov. Predmet odločanja pred nižjima sodiščema je bil torej podredni zahtevek za sklenitev aneksa k pogodbi o prodaji nepremičnine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za dokončno realizacijo pogodbene volje strank z vzajemnim priznanjem lastništva na solastniških deležih, oziroma za ugotovitev obstoja nedenarne terjatve za sklenitev takšnega aneksa.

3. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem mora druga toženka z dedinjama po pok. A. A. skleniti aneks k pogodbi o prodaji nepremičnin z dne 16. 3. 2010, z vsebino, razvidno iz II./2. točke izreka sodbe, s katerim si stranke medsebojno priznajo lastninsko pravico na posameznih parcelah, nastalih po delitvi parcel, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe in na katerih so vknjižene s solastniškimi deleži, sicer bo sklenitev aneksa nadomestila sodba (II. 2. točka izreka). V razmerju do prvega toženca, ki je v osebnem stečaju, pa je sodišče ugodilo zahtevku za ugotovitev obstoja nedenarne terjatve za sklenitev prej opisanega aneksa (II./1. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi prvega toženca in sodbo v II./1. točki izreka spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zoper prvega toženca zavrnilo ter odločilo, da morata tožnici prvemu tožencu povrniti 7.470,02 EUR stroškov postopka na prvi stopnji in 1.463,28 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Pritožbo druge toženke pa je zavrnilo in sodbo v II./2. točki izreka in v III. točki izreka v razmerju med tožnicama in drugo toženko potrdilo ter odločilo, da mora druga toženka povrniti tožnicama 830,08 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

5. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga druga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je v pravnem redu Republike Slovenije dopustna sklenitev pravnega posla za točno določen del nepremičnine brez njene predhodne parcelacije tako, da kupec po realizacije pogodbe postane lastnik točno določenega dela nepremičnine in ne imetnik idealnega deleža na celotni nepremičnini? 2) Ali določilo prodajne pogodbe, katere predmet je solastniški delež nepremičnine, s katerim se stranke dogovorijo, kaj predmet pogodbe predstavlja v naravi, lahko predstavlja vsebino zavezovalnega pravnega posla za delitev solastnine, na podlagi katerega lahko stranka pogodbe zahteva sklenitev dodatka (aneksa) k prodajni pogodbi, katerega predmet je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo)? 3) Ali določilo pogodbe, s katerim stranke druga drugi „priznavajo, da so pridobile lastništvo te nepremičnine pri solastniških deležih“ drugih strank, predstavlja sklenjen zavezovalni pravni posel za delitev solastnine v skladu s prvim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika? 4) Ali je zoper solastnika nepremičnine, ki ne želi skleniti pravnega posla za delitev solastnine, mogoče sklenitev takšnega posla doseči v pravdnem postopku na način, da mu sodišče naloži sklenitev pogodbe?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu druge toženke, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367. c člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Z navedeno pogodbo so se pogodbene stranke dogovorile za prodajo večstanovanjske stavbe na parceli 827/5 vl. št. 419 k. o. ... in zemljišča na JV delu parcele 827/24 k. o. ... v izmeri 133 m2 ter na JV delu parcele 827/22 k. o. ... v izmeri 357 m2. Ker parcelacija še ni bila izvedena (do dokončne parcelacije parcel 827/24 in 827/22 je prišlo v januarju 2012), so stranke predmet prodaje opredelile s solastniškimi deleži na parcelah (vsak od tožencev je kupil 205/1000 parcele 827/24 k. o. ... in 46/100 parcele 827/22 k. o. ...), dogovorile pa so se, kaj ti predstavljajo v naravi.