Jedro

Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o nedopustnosti ugotovitvene tožbe v zvezi z ugotovitvijo, da je prodajna pogodba razvezana.

Izrek

Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o nedopustnosti ugotovitvene tožbe v zvezi z ugotovitvijo, da je prodajna pogodba razvezana.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je delno razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zavrglo tožbo v delu glede zahtevka, da se ugotovi, da je prodajna pogodba z dne 24. 11. 2004 razvezana. Presodilo je, da tožnik za ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa, saj bi lahko uveljavljal razvezo pogodbe z oblikovalno tožbo z učinkom izvršljivosti. Ker je tožnik že novembra 2006 odstopil od pogodbe zaradi delne neizpolnitve, je bila pogodba razvezana že po 103. členu Obligacijskega zakonika(1). Toženka je soglašala z razvezo.

2. Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlagatelj meni, da Vrhovno sodišče še ni oblikovalo določene prakse, kdaj je ugotovitveni zahtevek dopusten, če pride do razveze pogodbe po samem zakonu, stališče Višjega sodišča v Mariboru pa naj bi nasprotovalo tudi že uveljavljenim stališčem. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 27/2006, III Ips 31/2004 in II Ips 734/2009. Pojasnjuje, da je s pokojnim D. K. sklenil prodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremičnina, za kupnino 11.300.000 SIT. Promet z nepremičnino je bil obdavčen, njegov podpis overjen, izvirnik, sposoben za vpis v zemljiško knjigo, pa v hrambi pri nepremičninski agenciji. Prejel je le del kupnine, kupec pa je po zapadlosti preostalega dela umrl. V zemljiški knjigi se pogodba ni izvedla, v hiši pa živi še mati pokojnega kupca – druga toženka. Do razveze pogodbe je prišlo po samem zakonu. Od ugotovitve, da je bila prodajna pogodba razvezana, ima korist, saj bo lahko preprečil, da bi dediči dosegli vknjižbo lastninske pravice, sam pa bo lahko zahteval izročitev izvirnika pogodbe od nepremičninske agencije. Ta ugotovitev je ključna podlaga za uspeh dajatvenega zahtevka zoper drugo toženko. Tožnik ima nepremičnino v posesti in je njen zemljiškoknjižni lastnik. Stališče sodišča druge stopnje, da tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ker bi lahko vložil oblikovalno tožbo, je napačno. Sodišče ne more posegati v neko pravno razmerje, ki je ugasnilo že po samem zakonu. Poleg tega niti dedič niti nepremičninska agencija ne vesta, da je prišlo do razveze pogodbe. Obrazložitev v sodbi ne zadošča. Dedič bi lahko izpolnil obveznost plačila ostanka kupnine, terjal izročitev izvirnika pogodbe in dosegel svoj vpis v zemljiško knjigo. To želi tožnik preprečiti z ugotovitvenim zahtevkom. Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj ne drži njegova trditev, da je od uspeha ugotovitvenega zahteva odvisna tudi usoda dajatvenega dela.

3. Predlog je utemeljen.

4. Ker so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006- Odl. US, 40/2007.