Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ne drži revidentova navedba, da sodišče in pred njim upravna organa niso preverili, ali odmik predvidenih objektov od njegovega zemljišča omogoča oziroma zagotavlja redno rabo in vzdrževanje teh objektov brez posega v njegovo zemljišče, in da zato izpodbijana sodba odstopa od sodbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. Ravno nasprotno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo to v postopku preverjeno in ugotovljeno, da odmik táko rabo in vzdrževanje omogoča. V posledici tega uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki in stranki z interesom. Stranka z interesom je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in pojasnila, da je odmik objektov zadosten za izvedbo vzdrževalnih del in da do motenja posesti na sosednjem zemljišču ni in tudi ne bo prišlo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Domžale, št. 351-41/2012/7(25461) z dne 11. 12. 2012. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo Občini Lukovica (v nadaljevanju stranka z interesom oziroma investitor) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnih objektov, to je objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer za rokometno - košarkaško igrišče s tribunami za gledalce, igrišče za odbojko na mivki, objekta z oznako „A“ in z oznako „B“, ter gradnjo opornih zidov, vse na tam navedenem zemljišču in pod tam navedenimi pogoji. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja skladna z merili in pogoji, ki jih določa Odlok o ureditvenem območju B 1 Blagovica. Ta sicer za manj zahtevne objekte ne določa odmikov gradnje od sosednjih zemljišč. Odmik podpornih sten tribune, ki so od zemljišča v lasti revidenta oddaljene od 0,44 do 1,08 m, pa omogoča njihovo vzdrževanje in rabo brez posega v zemljišče last revidenta, kar izhaja tudi iz predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pritožbo revidenta zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zvrnila z odločbo, št. 35108-47/2013/4 (00641117) z dne 15. 4. 2013. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. To stališče je v skladu z Ustavo RS (glej odločbe Ustavnega sodišča RS, kot npr.: Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009).

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. V okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča I Up 381/2000, ki jo prilaga. Odstop utemeljuje z navedbo, da je Vrhovno sodišče v citirani odločbi sprejelo stališče, da če prostorski akt ne določa odmika med objekti oziroma odmika med objektom in parcelno mejo sosednje nepremičnine, je treba glede na okoliščine primera in ob upoštevanju določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v posamičnem primeru ugotoviti, kakšen odmik zagotavlja redno rabo in vzdrževanje objektov, ne da bi se poseglo v sosednje zemljišče. V nadaljevanju se sklicuje na 33. člen Ustave RS (v nadaljevanju URS), 37. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in na 6. točko 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Navaja, da je upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan preveriti, ali z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih oseb in pri tem upoštevati citirane določbe URS, ZGO-1 in SPZ. V obravnavni zadevi pa sta tako tožena stranka kot sodišče dopustila možnost, da bo do posega v njegovo zemljišče prišlo in „prepustila revidentu, da na poseg reagira v civilnem postopku“. Navaja še, da je sodišče „dokazno breme o neustrezni umestitvi sporne gradnje v prostor prevalilo nanj in ni preverilo, kakšen odmik zagotavlja redno rabo in vzdrževanje novega objekta, s tem pa dopustilo poseg v njegovo lastninsko pravico.“.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso skladne z vsebino izpodbijane sodbe. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo zavrnilo, pritrdilo ugotovitvi obeh upravnih organov, da je odmik podpornih zidov in kamnite zložbe od revidentovega zemljišča ustrezen, saj glede na podatke projektne dokumentacije omogoča vzdrževanje in rabo objektov z investitorjevega zemljišča. Revidentu je pojasnilo, da gradbeno dovoljenje investitorju ne dovoljuje posega v revidentovo zemljišče, niti v primeru gradnje, niti v primeru vzdrževanja objekta in bo moral investitor objekt graditi in vzdrževati tako, da ne bo posegel v revidentova zemljišča. Dodatno je revidentu pojasnilo, da bo v primeru, če bo do posega kljub temu prišlo, lahko to uveljavljal v civilnih postopkih.

9. Ne drži torej revidentova navedba, da sodišče in pred njim upravna organa niso preverili, ali odmik predvidenih objektov od njegovega zemljišča omogoča oziroma zagotavlja redno rabo in vzdrževanje teh objektov brez posega v njegovo zemljišče, in da zato izpodbijana sodba odstopa od sodbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. Ravno nasprotno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo to v postopku preverjeno in ugotovljeno, da odmik táko rabo in vzdrževanje omogoča. Zato ni mogoče pritrditi revidentu, da izpodbijana sodba odstopa od odločbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. V posledici tega uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki obrazložitve:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).