Jedro

Tožbeni zahtevek je prekoračen tudi tedaj, ko sodišče odloči o zahtevku, ki ga je tožnik sicer uveljavljal, a ne zoper osebo, proti kateri je bila izdana sodba.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek (utemeljevan z njegovim prepričanjem o nepravilnosti nacionalizacije v nadaljevanju navedene nepremičnine, s katero je ta iz njegove najprej prešla v premoženjsko sfero pristojne občine in nato države), naj (1) ugotovi, da je lastnik parcele št. 1172/7 k.o. ... in (2) toženo stranko zaveže izstaviti mu listino, na podlagi katere bo njegova pravica vpisana v zemljiško knjigo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Sodbo sodišča druge stopnje tožnik izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev procesnih pravil ter predlaga njeno spremembo in spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da bo njegovemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Odločilne revizijske trditve bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Kršitev procesnih predpisov tožnik uveljavlja s trditvijo, da Republika Slovenija ni pasivno legitimirana v tej pravdi, saj je ni tožil: nasprotno, sodišče je opozoril, da je zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine tožena stranka Občina ... in da se mora pravda končati z njo. Hkrati je sicer navedel, da lahko sodišče v pravdo pozove državo, a je nejasno, kako je bilo brez njegovega soglasja odločeno proti državi in ne proti občini. Izjava države, da vstopa v pravdo, ne pomeni subjektivne spremembe tožbe, sklep o dovolitvi intervencije države pa ni bil sprejet. Sodbi obeh nižjih sodišč sta po tožnikovem mnenju že iz tega razloga nezakoniti.

7. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 5. 4. 2005 zapisal, da je v zemljiški knjigi kot lastnica sporne parcele še vedno vpisana Občina ..., to je tožena stranka, sam pa je zaupal v pravilnost oziroma resničnost zemljiškoknjižnih podatkov; če je lastninska pravica prešla na državo, bo publicitetni učinek prinesel šele vpis države v zemljiško knjigo, tedaj pa se država lahko pridruži toženi stranki ali pa prevzame pravdo kot pravni naslednik. Pravda se mora zaključiti z istima strankama (torej z Občino ... na pasivni strani), sodba pa bo tako ali tako učinkovala tudi zoper državo.

8. Sodišče prve stopnje je to pripravljalno vlogo vročilo zakonitemu zastopniku države in ga pozvalo, naj sporoči, ali država vstopa v pravdo namesto Občine ...

Zakoniti zastopnik države je 17. 5. 2005 podal izjavo o vstopu v pravdo namesto dotedanje tožene stranke in podal odgovor na tožbo. Na prvem naroku za glavno obravnavo 7. 9. 2005, ki se ga zakoniti zastopnik države zaradi nepravilnosti pri vabljenju ni udeležil in je bil zato preložen, je sodišče tožnika in pooblaščenko Občine ... seznanilo z izjavo Republike Slovenije, da vstopa v pravdo namesto Občine ...; temu nista nasprotovala. Na narok za glavno obravnavo 21. 10. 2005 (na katerem je bila sicer navzoča tudi pooblaščenka Občine ...) je kot tožena stranka (kot taka je bila tudi označena v zapisniku) pristopila in na njem s podajo svojega pravnega naziranja aktivno sodelovala država. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana zoper državo in tožnik temu (čeprav v reviziji trdi nasprotno) v pritožbi ni oporekal. 9. V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Tožniku torej ni pooblaščeno prisoditi niti več niti kaj drugega od tistega, kar je zahteval. Prekoračitev tožbenega zahtevka je, čeprav ni navedena v določbi drugega odstavka 339. člena ZPP,(1) absolutna bistvena kršitev procesnih pravil, vendar pritožbeno sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, temveč samo na zahtevo stranke (tretji odstavek 350. člena ZPP), revizijski razlog pa predstavlja le, če je do nje prišlo pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 370. člena ZPP). Tožbeni zahtevek je prekoračen tudi tedaj, ko sodišče odloči o zahtevku, ki ga je tožnik sicer uveljavljal, a ne zoper osebo, proti kateri je bila izdana sodba.(2) V konkretnem primeru je tožnik sodbo proti državi pogojeval z vknjižbo lastninske pravice na sporni nepremičnini v njeno korist, do tedaj pa je izrecno vztrajal pri odločitvi zoper Občino ...

, ki jo je v tožbi navedel kot toženo stranko, tožbe zoper njo pa do zaključka glavne obravnave ni umaknil. Poziv sodišča prve stopnje državi, naj v pravdo vstopi namesto

Občine ...

, ni bil skladen s tožnikovim predlogom, povzetim v 6. točki obrazložitve te sodbe, na kar revizija pravilno opozarja. Toda ta kršitev (prekoračitev zahtevka), ker je do nje prišlo v postopku pred sodiščem prve stopnje in ne pred pritožbenim sodiščem, ne predstavlja dovoljenega revizijskega razloga (drugi odstavek 370. člena ZPP).

10. V postopku je bilo ugotovljeno, da je parcela št. 1172/7 k.o. ... nastala leta 1982 iz parcele št. 1172/1 iste k.o., ta pa je nastala v istem letu z delitvijo parcel št. 1171 in 1172 k.o. ..., na katerih je tožnik, tedaj (in sedaj) tuj državljan v letu 1968 po svojem očetu podedoval idealni delež 13/84-in; kot tujcu mu je bil podedovani delež na navedenih nepremičninah (ki sta se delili kasneje, ko je njegova lastninska pravica že prenehala) z upravno odločbo z dne 3. 7. 1973 nacionaliziran ter sta parceli postali družbena lastnina v uporabi Občine .... Podlaga za nacionalizacijo je bila določba 7. člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (v nadaljevanju ZNZGP), ki je za nepremičnine na območju takratne cone B STO, vključno z navedenimi, pričela veljati 8.10.1972. 11. Tožnik uveljavlja, da je upravna odločba nična, ker so bile z določbo 7. a člena ZNZGP iz nacionalizacije izvzete nepremičnine, ki so bile pridobljene z zakonitim dednim nasledstvom, njegov primer pa je bil prav tak, saj je nepremičnine v k. ... S. pridobil leta 1968 z dedovanjem po svojem očetu. Stališče o tem utemeljuje tudi s sklicevanjem na druge zakonske in podzakonske akte in mednarodne pogodbe. Njegova teza je, da bi moralo civilno sodišče, ker je do vpisa lastništva (pri čemer ima očitno v mislih vknjižbo družbene lastnine in pravico uporabe v korist Občine ..., saj lastninska pravica sploh ni bila vknjižena ne na Občino ... na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti – ZLNDL in ne na državo na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZG) prišlo na podlagi nične upravne odločbe o nacionalizaciji, ki ne more biti podlaga za spremembo lastninske pravice, odločiti samo, ne da bi to odločbo kakorkoli upoštevalo. Ker je zahtevek lastninski, je za odločitev o njem izključno pristojno sodišče. 12. Zahtevek, kot ga je oblikoval tožnik, je res stvarnopraven – lastninski. Toda utemeljevan je s trditvijo, da mu lastninska pravica pripada zato, ker je upravna odločba o nacionalizaciji, s katero mu je bil podržavljen solastninski delež na nepremičninah, iz katerih je naknadno nastala parcela, ki je predmet te pravde, nična (lastninske pravice torej nikoli niti izgubil ni). To pa nujno pomeni, da je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka odvisna od rešitve predhodnega vprašanja o veljavnosti oziroma neveljavnosti odločbe o nacionalizaciji. Vendar so sankcioniranju morebitnih pravnih napak v upravnem postopku namenjena z zakonom predvidena pravna sredstva v okviru tega (upravnega) postopka. Pravdno sodišče je, ko sta sodišče ali drug pristojen organ že odločila o predhodnem vprašanju kot o glavnem vprašanju, na odločitev vezano; če bi o njem ponovno odločilo, bi kršilo načelo prirejenosti postopkov.(3) Tudi v konkretnem primeru je bilo sodišče vezano na odločbo o nacionalizaciji, za katero ni bilo niti zatrjevano, da bi bila v postopku na matičnem pravnem področju ugotovljena njena neveljavnost. In ker procesno korektno (ker za to ni imelo pooblastila) ni preverjalo njene materialnopravne pravilnosti, ki ji jo tožnik odreka, materialnega prava ni moglo uporabiti zmotno, kot uveljavlja revizija.

13. Revizija je torej neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Aleš Galič, v: Lojze Ude in soavtorji, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in Gospodarski vestnik založba, Ljubljana 2005, stran 37; enako Siniša Triva in Mihajlo Dika, Građansko parnično procesno pravo, VII. izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine, Zagreb 2004, stran 697. Op. št. (2): Vrhovno sodišče bivše Jugoslavije je v zadevi Gz 77/63 zavzelo stališče, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je razsodilo o zahtevku zoper drugega toženca, čeprav je tožnik takšno sojenje pogojeval s predhodno zavrnitvijo tožbenega zahtevka zoper prvega toženca, česar sodišče ni storilo.

Op. št. (3): Glej Siniša Triva in Mihajlo Dika, že citirano delo, stran 100 ter Vesna Rijavec, v: Lojze Ude in soavtorji, že citirano delo, stran 121 in naslednje. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah II Ips 392/99, II Ips 315/2005, II Ips 746/2005, II Ips 139/2006 in drugih.