Jedro

Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila z odločbo tožene stranke št. 1 4 4095726 z dne 12. 1. 2007 priznana pravica do starostne pokojnine v višini 685,50 EUR na mesec od 2. 12. 2006 dalje. Tožnik je vložil zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine na podlagi naknadno dopolnjene delovne dobe od 1. 2. 2007 do 30. 12. 2008 in zahtevo za izplačilo starostne pokojnine od 31. 12. 2008 zaradi izbrisa iz imenika odvetnikov zaradi starostne upokojitve. Tožena stranka je 12. 3. 2009 izdala odločbo št. 1 4 4095726, s katero je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višini 765,98 EUR na mesec od 31. 12. 2008 dalje in da se izplačani zneski akontacije poračunajo, z odločbo št. 4095726 z dne 1. 6. 2009 pa je pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo zavrnila. Tožnik je s tožbo zahteval odpravo odločb št. 1 4 4095726 z dne 12. 3. 2009 in št. 4095726 z dne 1. 6. 2009 z utemeljitvijo, da ni zahteval ponovne odmere starostne pokojnine, temveč odstotno povečanje že odmerjene pokojnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, navedeni odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje. Ugotovilo je, da je odločba tožene stranke o pravici do starostne pokojnine z dne 12. 1. 2007 postala dokončna in pravnomočna, v tako odločbo pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi, česar pa tožena stranka ni storila, ter da je tožnik naknadno zahteval ponovno odmero že priznane starostne pokojnine, ni pa na novo uveljavljal starostne pokojnine, kot je to navedeno v izpodbijanima odločbama. Presodilo je, da tožena stranka ni upoštevala 180. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), zato je z izpodbijano odločbo ravnala v nasprotju z voljo in zahtevo tožnika.

3. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z zaključki sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da nižji sodišči ne bi smeli uporabiti 180. člena ZPIZ-1, ker tožnik na dan 2. 12. 2006 ni prenehal opravljati dejavnosti, temveč jo je ves čas nadaljeval. Tožnik se ni reaktiviral, saj med 2. 12. 2006 in 31. 1. 2007 ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca kot oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožena stranka je v zvezi s statusom zavarovanca izdala odločbi št. 4095726 z dne 14. 2. 2008 in 9. 5. 2008, ki sta bili potrjeni s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 146/2008 z dne 20. 4. 2011 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1382/2008 z dne 24. 2. 2011. Ker sta bili ti odločbi izdani po tem, ko je bila izdana odločba o pravici do starostne pokojnine, tožena stranka meni, da ne drži stališče nižjih sodišč, da je bilo z odločbo o odmeri starostne pokojnine z dne 12. 1. 2007 pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Po izdaji te odločbe so namreč nastala nova dejstva s časovno veljavnostjo za nazaj.

5. Tožnik je v odgovoru na revizijo predlagal njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Nesporno je, da je bila tožniku z odločbo z dne 12. 1. 2007 priznana pravica do starostne pokojnine v višini 685,50 EUR na mesec od 2. 12. 2006 dalje. Tožena stranka je po pravnomočnosti te odločbe 14. 2. 2008 izdala odločbo št. 1 4 4095726 in 9. 5. 2008 odločbo št. 4095726, s katerima je dokončno odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca kot oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožnik je zoper ti odločbi vložil tožbo. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo Psp 146/2011 z dne 20. 4. 2011 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje Ps 1382/2008 z dne 24. 2. 2011, ki je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odločbi o ugotovitvi lastnosti zavarovanca odpravita. Poudariti je treba, da odločbi tožene stranke o ugotovitvi lastnosti zavarovanca tožniku nista odvzeli pravice do starostne pokojnine. Ponoven vstop upokojenca v zavarovanje pomeni le, da se mu priznana pokojnina za čas (ponovnega) zavarovanja ne izplačuje (prvi odstavek 178. člena ZPIZ-1) (1). Zato so pravno zmotne revizijske navedbe, da zaradi odločbe o statusu zavarovane osebe za čas od 2. 12. 2006 do 31. 7. 2007 ni mogoče šteti, da je bila tožniku pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Kot sta pojasnili že nižji sodišči, bi se lahko pravnomočna odločba o pravici do starostne pokojnine spremenila, odpravila ali razveljavila le z izrednimi pravnimi sredstvi, tožena stranka pa v odločbo z dne 12. 1. 2007 z izrednimi pravnimi sredstvi ni posegla. Ker ta odločba ni bila odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, še vedno velja. Z izpodbijanima odločbama z dne 12. 3. 2009 in 1. 6. 2009 je tožena stranka odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višini 765,98 EUR na mesec od 31. 12. 2008 dalje. Tako je tožena stranka starostno pokojnino ponovno odmerila, čeprav je tožnik podal zahtevo za odstotno povečanje že odmerjene pokojnine.

9. Stališče revizije, da ne gre za ponoven vstop v zavarovanje (reaktiviranje), je pravno zmotno. Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha, kakor je bilo v tem primeru), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča (2).

10. Nižji sodišči sta utemeljeno presodili, da je tožnik z zahtevo, o kateri je tožena stranka izdala izpodbijani odločbi, na podlagi drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 uveljavljal svojo izbirno pravico, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej tudi sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 187/2011 z dne 23. 6. 2011 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani V Ps 684/2009 z dne 11. 3. 2011. Op. št. (2): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 44/2011 z dne 6. 2. 2012 in VIII Ips 156/2011 z dne 6. novembra 2012.