Jedro

Ker tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo temeljita na različni dejanski in pravni podlagi ter ju je zato treba pri presoji o pravici do revizije ločeno obravnavati, noben od teh zneskov pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je toženka odgovorna za 40% tožniku zaradi prometne nesreče s 17. 6. 2000 nastale škode, razsodilo, da mora tožniku plačati 79,69 EUR (prej 19.097 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, presežni tožbeni zahtevek (za plačilo še 5.374,09 EUR oziroma 1,287.846 SIT) zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki ni vložila revizijskega odgovora.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Ena od omejitev pri reviziji kot izrednem pravnem sredstvu proti pravnomočni drugostopenjski sodbi je določena v drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki za dovoljenost revizije zahteva preseganje zneska 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Pravila za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta so tudi za presojo o pravici do revizije določena še v 39. in naslednjih členih ZPP. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva ločena vrednost vsakega posameznega zahtevka.

7. Tožnik je kot revizijsko vrednost spora označil znesek 1,287.846 SIT (sedaj 5.374,89 EUR), vendar je ta znesek seštevek njegovega zahtevka za plačilo 930.000 SIT (sedaj 3.880,82 EUR) za nepremoženjsko škodo in zahtevka za plačilo 338.749 SIT (sedaj 1.413,57 EUR) za premoženjsko škodo. Ob zadnji spremembi tožbe na naroku 3. 3. 2004 je namreč tožnik zahteval plačilo 1,306.943 SIT, od tega 930.000 SIT za nepremoženjsko škodo in 375.543 SIT za premoženjsko škodo, od česar mu je prvostopenjsko sodišče prisodilo 19.097 SIT za premoženjsko škodo, ves ostali tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Ker tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo temeljita na različni dejanski in pravni podlagi ter ju je zato treba pri presoji o pravici do revizije ločeno obravnavati, noben od teh zneskov pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.

8. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa, ki zajema tudi tožnikove priglašene revizijske stroške.