Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep X Ips 360/2012

ECLI:SI:VSRS:2013:X.IPS.360.2012 Upravni oddelek

dovoljenost revizije pomembno pravno vprašanje ni po vsebini zadeve prijava stalnega prebivališča zelo hude posledice pravica do družinskega življenja nekonkretizirane navedbe
Vrhovno sodišče
14. november 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V reviziji izpostavljeno vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD, glede na to, da takega zahtevka revidenti v upravnem postopku niso postavili, ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidenti lahko izkazali izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidenti smiselno uveljavljajo pravico do družinskega življenja, vendar po presoji Vrhovnega sodišča take nekonkretizirane navedbe, ob poudarjenem trditvenem in dokaznem bremenu, ter ob upoštevanju starosti obeh otrok (sin C. 31 let, hči B. 26 let, pri čemer je hči, glede na spremembo priimka očitno že tudi poročena) za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenti) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša revizijske stroške.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. 210-116/2007/21 (131-21) z dne 12. 4. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožnikov (v nadaljevanju revidenti) za ponovno prijavo stalnega prebivališča in podrejeno za spremembo potrdila iz registra stalnega prebivalstva (1. točka izreka); zavrnila zahtevo za vrnitev državljanstva, zahtevo za povračilo 200 EUR stroškov in zamudnih obresti ter ugotovila, da z izdajo odločbe niso nastali dodatni stroški (2., 3. in 4. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008, Up-1124/2008, Up-1057/2008, Up-1186/2008 in Up-1808/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 286/2008, X Ips 433/2007, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 592/2007, X Ips 189/2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 92/2010 in X Ips 660/2008) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8. Revidenti zatrjujejo, da je v obravnavani zadevi treba odločiti o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o tem „kakšno ravnanje izbrisane osebe, katere odsotnost iz Slovenije je trajala več kot pet let, kaže na to, da se je v času odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, ... saj niti upravni organ niti sodišče nista pojasnila, kako sta uporabila določbe o ravnanjih izbrisanih revidentov, ki bi kazala na to, da so se poskušali vrniti v Republiko Slovenijo“.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenti pravnega vprašanja niso izpostavili na način, kot izhaja iz 6. in 7. točke obrazložitve tega sklepa, saj niso konkretno navedli spornega pravnega vprašanja, pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščine, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost (glede na vsebino zadeve).

10. Bistvo obravnavane zadeve je namreč v tem, da po mnenju upravnega organa in sodišča prve stopnje, glede na zahtevke, ki so jih postavili revidenti v upravnem postopku, predmet presoje ni bilo izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji (na kar meri postavljeno vprašanje v reviziji) na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD). Revidenti so v upravnem postopku postavljali zahtevke, za ugoditev katerih, glede na njihov pravni status (tujci), niso izpolnjevali pogojev, na kar so jih v upravnem postopku uradne osebe večkrat pisno in ustno opozorile, pa so pri postavljenih zahtevkih vseeno izrecno vztrajali. Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka zahtevke revidentov zavrnila.

11. V reviziji izpostavljeno vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD, glede na to, da takega zahtevka revidenti v upravnem postopku niso postavili, ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidenti lahko izkazali izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Revidenti prav tako niso izkazali, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ki naj bi jim nastale (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012) bi namreč morali natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima za njih izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice za njih zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Le na takšni podlagi bi Vrhovno sodišče lahko presodilo izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 13. V reviziji so revidenti zgolj navedli, da jim „izpodbijana sodba in zavrnitev pogojev za ugotovitev vzpostavitve stalnega bivanja v RS še naprej onemogoča skupno življenje družine, saj je oče A. pridobil status državljana RS in v Sloveniji tudi živi, ter zaradi vseh razlogov, ki so nastali po izbrisu, žena in otroci nimajo možnosti, da bi živeli skupaj z očetom kot družina v Sloveniji“. Revidenti torej smiselno uveljavljajo pravico do družinskega življenja, vendar po presoji Vrhovnega sodišča take nekonkretizirane navedbe, ob poudarjenem trditvenem in dokaznem bremenu, ter ob upoštevanju starosti obeh otrok (sin C. 31 let, hči B. 26 let, pri čemer je hči, glede na spremembo priimka očitno že tudi poročena) za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.

14. Ker revidenti niso izkazali izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revidenti z revizijio niso uspeli, zato na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia