Jedro

Glede na določbe Pravilnika tožene stranke (občine), da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova ni bila upravičena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. 55300-189/06 z dne 11. 12. 2006, v zvezi z odločbo prve stopnje z dne 28. 6. 2006, s katero je bila tožnici odobrena izredna denarna socialna pomoč v znesku 61.847 takratnih SIT (258,08 EUR). Ugotovilo je, da je bila tožnici dodeljena enkratna denarna pomoč na podlagi Pravilnika tožene stranke o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer v višjem znesku, kot ga Pravilnik predvideva za tovrstno socialno pomoč letno in da tožnica tudi sicer ne izpolnjuje pogojev za dodelitev višje denarne pomoči za zatrjevani nakup zdravil. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pri njej podana trenutna materialna ogroženost v smislu 1. člena Pravilnika tožene stranke, zaradi katere je nujno potrebna dodatna pomoč tožene stranke. Materialno ogroženost utemeljuje z nastalo potrebo po nabavi priporočenih zdravil, brez katerih se ji zdravstveno stanje občasno poslabša. 4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelila in ne obrazložila. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Že sodišče prve stopnje je soglašalo s tem, da zatrjevana potreba po nabavi zgolj priporočenih zdravil na podlagi določb Pravilnika tožene stranke tožnico ne opravičuje do višje socialne pomoči. Glede na dejanske ugotovitve o tožničinih dohodkih, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP) in glede na določbe Pravilnika tožene stranke, da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova, ni bila upravičena.

9. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v reviziji navedeni razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), na podlagi katere v socialnem sporu zavod oziroma tožena stranka, do katere tožnik uveljavlja upravičenost do socialnih pravic, sama krije svoje stroške ne glede na izid postopka.