Jedro

Roka za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči iz 13. člena Aneksa/2012 h KPND in 6. člena Aneksa/2013 h KPND sta materialnopravna prekluzivna roka. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči za tožnika v primeru naravne nesreče teče od nastanka škode in ne od njegove seznanitve z višino škode.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 183,60 EUR v 15 dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči v višini 693,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2019 dalje. Tožniku je naložilo v plačilo stroške postopka tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnika s sklepom VIII DoR 86/2021 z dne 11. 5. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanj: - ali je rok iz tretjega odstavka 13. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti – KPND (v nadaljevanju Aneks/2012, Ur. l. RS, št. 40/2012) oz. iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h KPND (v nadaljevanju Aneks/2013, Ur. l. RS, št. 46/2013) prekluziven; - če je odgovor na predhodno vprašanje pritrdilen, kdaj je pričel v konkretnem primeru teči rok za podajo zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči – z dnem nastanka škodnega dogodka ali z dnem, ko je bil tožnik seznanjen z višino škode.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri povzema dopuščeni vprašanji po predlogu za dopustitev revizije. Meni, da izpodbijana sodba sodišča druge stopnje odstopa od prakse v enakih zadevah ter da spremembe kolektivne pogodbe niso posegle v postopek priznavanja solidarnostne pomoči, ki ni vezan na rok za uveljavljanje pravice.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Tožnik je bil zaposlen kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske in je bil član Sindikata Ministrstva za obrambo. Dne 7. 7. 2019 je bila v neurju s točo poškodovana stanovanjska hiša, v kateri je prebival. Dne 28. 11. 2019 je na toženo stranko naslovil zahtevek za izplačilo solidarnostne pomoči po določbah Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/1991-I in nadalj.; KPND), ki ga je tožena stranka zavrnila kot prepoznega. Tako stališče sta kot pravilno potrdili tudi sodišči prve in druge stopnje.

9. Solidarnostna pomoč je predvidena v 4. točki 40. člena KPND in pripada delavcu oziroma njegovi družini v naslednjih primerih: smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen in tudi elementarne nesreče ali požari.

10. V tej zadevi je predmet spora odločanje o solidarnostni pomoči v primeru naravne nesreče. 11. V skladu z določbo prvega odstavka 13. člena Aneksa/2012 h KPND je delodajalec dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenih v kolektivni pogodbi. Po drugem odstavku istega člena je do izplačila solidarnostne pomoči upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Po določbi tretjega odstavka tega člena lahko javni uslužbenec vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

12. Po določbi prvega odstavka 6. člena Aneksa/2013 h KPND članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. V skladu s tretjim odstavkom istega člena zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

13. Roka za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči iz 13. člena Aneksa/2012 h KPND in 6. člena Aneksa/2013 h KPND sta materialna prekluzivna roka. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči za tožnika v primeru naravne nesreče teče od nastanka škode in ne od njegove seznanitve z višino škode.

14. Tožnik se zmotno zavzema za stališče, da Aneksa h KPND določata le instrukcijski rok, kar naj bi izviralo med drugim iz dikcije, da delavec »lahko« vloži zahtevo. Prvotno besedilo KPND resda ni imelo izrecnih omejitev in predpisanega postopka za uveljavljanje pravice do solidarnostne pomoči, vendar se je to spremenilo z veljavnostjo obeh Aneksov. Delavec ima tako možnost uveljavljati pravico, delodajalec pa ni zavezan, da bi na lastno pobudo priznaval to pravico. Smisel roka je med drugim v takojšni pomoči (solidarnosti) ob nastanku posledice, ki prizadene delavca. Besedilo Aneksov v tretjem odstavku glede roka je jasno. Pravodajalno je običajno, da v materialnem pravu pravno pravilo izrecno ne določa pravne posledice izgube pravice zaradi zamude roke, ker je to samo po sebi razumljivo. V nasprotnem smislu rok izgubi svoj smisel in pravno pravilo ne bi bilo več pravilo s pravno sankcijo, temveč le priporočilo. Rok je v prvem delu navedenih določb Aneksov rigiden, saj določa 60 dni za vložitev zahteve od nastanka solidarnostnega dogodka, v drugem delu pa je fleksibilen, saj upošteva tudi možnost, da delavec zaradi določenih okoliščin ne bi mogel uveljavljati zahteve. V tem primeru rok ne teče za čas delavčeve nezmožnosti uveljavljanja pravice.

15. Višina škode pri naravni nesreči je pravno nepomemben dejavnik pri priznavanju solidarnostne pomoči, saj KPND in Aneksa priznavanje pravice ne vežejo na višino škode, temveč le na nastanek škode, zaradi česar je delavec lahko upravičen do pavšalnega zneska solidarnostne pomoči ne glede na obseg te škode. Pravno pomemben je le nastanek škode. Slednji med strankama ni bil sporen, tožnik pa ni z ničemer izkazal, da bi obstajale okoliščine, da ne bi mogel uveljavljati solidarnostne pomoči v 60 dneh od nastanka škode. Zato je bil njegov zahtevek za priznanje solidarnostne pomoči zaradi posledic elementarne nesreče utemeljeno zavrnjen.

16. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP) za odgovor na revizijo. Ti stroški v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) znašajo 300 točk za odgovor na revizijo (6. tč. tar. št. 15) in 2 % materialnih stroškov. Ob vrednost točke 0,60 EUR mora tako tožeča stranka toženi stranki povrniti 183,60 EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude pa bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti.

18. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.