Jedro

Pri ugotavljanju možnosti ponudbe zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu je bistveno stanje v času odpovedi in ne morebitne kasnejše spremembe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz poslovnega razloga z dne 22. 12. 2005 nezakonita in se razveljavi. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek ter zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved. Tožena stranka je skladišče stolov, ki se je delilo na domači in tuji trg, združila v eno skladišče. Ker sta bili na delovnem mestu vodja skladišča zaposleni tožeča stranka in Z. B., je postalo delo ene od njiju nepotrebno. Tožena stranka je na delu obdržala Z. B., ker je imela primernejšo izobrazbo. Tožeči stranki drugega ustreznega dela ni bilo mogoče ponuditi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi kršitve določb procesnega prava in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da poslovni razlog ni bil podan, institut odpovedi pa je bil zlorabljen za potrebe šikanoznega odpusta tožeče stranke. Do tega se nižji sodišči nista opredelili in izvajali dokaznega postopka, zato je materialno pravo zmotno uporabljeno. V času pisanja pritožbe je tožena stranka ponovno zaposlovala na delovno mesto tožeče stranke. Ob ponovnem zaposlovanju na istem delovnem mestu ima tožeča stranka pravico, da se zaposlitev najprej ponudi njej. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi nižjih sodišč razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji).

6. Kršitve določb procesnega prava revizija uveljavlja le pavšalno, saj ne navede, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega ali iz drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, niti ne obrazloži vsebine kršitev, ki naj bi bile po njeni oceni podane. V tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe zato ni moglo in ni smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožeči stranki je bila podana odpoved na podlagi 1. alinee prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002), ki določa, da lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

9. V zvezi z obstojem poslovnega razloga je v izpodbijani sodbi ugotovljeno naslednje dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, in na katerega je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano. Ker sta se skladišče za domači trg (maloprodaja) in skladišče za tuji (zunanji) trg zaradi reorganizacije združili, je postalo delo ene do vodij teh skladišč odveč. O tem, kateri od vodij bo odpovedala pogodbo, tožena stranka ni odločila samovoljno, temveč je upoštevala sklep uprave o kadrovski reorganizaciji z dne 17. 11. 2005, ki je določal, da ima v primeru, če delo na enakem delovnem mestu opravlja več delavcev, prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Tožena stranka je na delu obdržala Z. B., ki je imela kot lesarski tehnik višjo in primernejšo izobrazbo v primerjavi s tožečo stranko (natakarica). Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen, ter je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja med strankama (drugi odstavek 88. člena ZDR).

10. Revizija očita, da se nobeno od nižjih sodišč ni ukvarjalo s trditvami tožeče stranke o tem, da je bil institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabljen z namenom šikanoznega odpusta tožeče stranke. V zvezi s tem očita, da sodišče zaradi neugotovljenega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilno uporabilo materialnega prava. Takšen revizijski očitek ni utemeljen. Dejansko podlago izpodbijane sodbe tvorijo vsa dejstva, ki so bila ob upoštevanju drugega odstavka 88. člena ZDR pravno pomembna za materialnopravni preizkus izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, t. j. dejstva glede obstoja resnega in utemeljenega odpovednega razloga in glede nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama. Poleg tega z navedbo, da nižji sodišči nista izvajali dokaznega postopka glede zatrjevanega šikanoznega ravnanja tožene stranke, revizija uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

11. Vrhovno sodišče soglaša tudi z drugostopenjsko presojo o tem, da tožena stranka ni kršila določila tretjega odstavka 88. člena ZDR, ki delodajalcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nalaga dolžnost preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, in mu v primeru, če ta možnost obstaja, ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče (1), da je za ugotavljanje pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi (možnost zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu) bistveno stanje v času odpovedi in ne morebitne kasnejše spremembe. Izpodbijana sodba zato pravilno ugotavlja, da zaposlitev skladiščnega delavca, do katere naj bi po navedbah tožeče stranke pri toženi stranki prišlo šele tekom pritožbenega postopka (kar je več kot pol leta po podani odpovedi), ne more vplivati na drugačno odločitev o zakonitosti obravnavane odpovedi. Neutemeljena je tudi revizijska navedba, da je tožena stranka v času pisanja pritožbe ponovno zaposlovala na delovno mesto tožeče stranke, pri čemer bi morala to zaposlitev ponuditi najprej tožeči stranki. Pavšalno zatrjevanje (brez navedbe imena) o tem, da je tožena stranka ponovno zaposlovala prav na delovno mesto tožeče stranke (t. j. vodja skladišča), predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto (372. člen ZPP). Poleg tega določilo 102. člena ZDR, na katerega očitno meri revizija in ki ureja prednostno pravico do zaposlitve, velja le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (96. člen ZDR in nadaljnji), medtem ko je bila tožeči stranki pogodba odpovedana na podlagi 88. člena ZDR.

12. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Npr. sodbi VIII Ips 356/2006 z dne 30. 1. 2007 in VIII Ips 342/2007 z dne 22. 9. 2008.