Jedro

Sodišče ima možnost, da najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari opravi tako imenovano korekcijsko dolžnost in o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP), k temu pa ga lahko pozove tudi nasprotna stranka. Navedbe strank in sklepi sodišča, ki niso podani v skladu z opisanimi pravili, pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta niso upoštevni.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je (med drugim) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnici iz razloga prikrajšanja nujnih deležev od prve toženke zahtevali vsaka plačilo 1/8 vrednosti nepremičnin, ki jih je prva toženka od zapustnice neodplačno pridobila do 1/2 v solast, in v obsegu prikrajšanja nujnih deležev oziroma za vsako tožnico do 1/8 razveljavitev darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila z drugim tožencem, ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnic zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je prva tožnica vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V reviziji navaja vrednost spornega predmeta v višini 60.000,00 EUR.

4. Revizija je bila vročena nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni popolna.

6. V premoženjskih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, oziroma ne more biti dovoljena, če ta ne presega 2.000,00 EUR (drugi, tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP) oziroma ob njeni spremembi. Sodišče ima možnost, da najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari opravi tako imenovano korekcijsko dolžnost in o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP), k temu pa ga lahko pozove tudi nasprotna stranka. Navedbe strank in sklepi sodišča, ki niso podani v skladu z opisanimi pravili, pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta niso upoštevni.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je prva tožnica vrednost spornega predmeta navedla šele v reviziji in da sodišče, ki ga nasprotna stranka ni pozvala k določitvi vrednosti spornega predmeta, ni opravilo dolžnosti iz tretjega odstavka 44. člena ZPP. Ker iz opisanega izhaja, da vrednost spornega predmeta ni navedena in zato prva tožnica nima pravice do revizije, je revizijsko sodišče njeno nepopolno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).(1) .

Op. št. (1): Podobno tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 555/1993 z dne 15. 9. 1994, II Ips 450/1997 z dne 3. 12. 1998 in številne druge.