Jedro

Razlogi sodbe sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč najprej v 7. točki obrazloži, da je toženec ugovor nadpolovičnega deleža uveljavljal neustrezno, ker ni vložil nasprotne tožbe in je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je njegov ugovor upoštevalo, nato pa v 17. točki obrazloži, da je sodišče prve stopnje toženčevemu ugovoru pravilno ugodilo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se razveljavi prva alineja I. točke izreka in zavrnitev preostalega dela tožničine pritožbe v II. točki izreka sodbe sodišča druge stopnje ter se v tem obsegu zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 7. 11. 2011 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da v skupno premoženje spadajo: denarna terjatev v znesku 30.000,00 EUR zoper posebno premoženje toženca iz naslova vlaganj v njegovo stanovanje, nepremičnini parc. št. 2365/7 in 2365/11 k.o. ..., osebno vozilo znamke VW Passat, premična oprema stanovanja, premična oprema vikend hiše, štirje kompleti motoristične opreme in denarna sredstva na toženčevih transakcijskih računih. Zahtevala je tudi, naj sodišče ugotovi, da sta deleža pravdnih strank na tem premoženju 1/2. Toženec je ugovarjal zatrjevanemu obsegu premoženja in tožničinemu polovičnemu deležu, ni pa vložil nasprotne tožbe za svoj zatrjevani nadpolovični delež.

2. Sodišče prve stopnje je pod točko II. izreka odločilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini parc. št. 2365/7 in 2365/11 k.o. ..., osebno vozilo znamke VW Passat in premična oprema vikend hiše. Pod točko III. izreka je ugotovilo, da znaša delež tožnice na premoženju iz II. točke izreka te sodbe 30/100, delež toženca pa 70/100, v presežku glede višjega deleža tožeče stranke na tem premoženju pa je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Pod IV. točko izreka je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek glede drugega premoženja, za katerega je tožnica zatrjevala, da spada v skupno premoženje.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je v III. točki izreka razveljavilo glede ugotovitve, da znaša delež toženca na ugotovljenem premoženju 70/100, odločitev, da znaša delež tožnice 30/100 in zavrnitev tožničinega višjega zahtevka glede deleža pa je ohranilo v veljavi. V II. točki izreka sodišča prve stopnje je odločitev spremenilo tako, da je v obseg ugotovljenega skupnega premoženja dodalo 828,98 EUR. V prvi alineji IV. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je razveljavilo zavrnitev zahtevka, da v skupno premoženje spada tudi skupna terjatev v znesku 30.000,00 EUR in posledično tudi odločitev o stroških v V. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo in to zoper prvo alinejo I. točke in II. točko v zvezi s III. točko odločbe sodišča prve stopnje zaradi relativne bistvene kršitve 357. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je v tožbi pod 1. točko zahtevala ugotovitev, kaj vse spada v skupno premoženje, v točki 2. pa tudi ugotovitev, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju 1/2. Pojasnjuje, da se je toženec branil le z ugovorom in ni vložil nasprotne tožbe, niti ni določno zatrjeval svojega višjega deleža v ulomku, na kar je opozorila v pritožbi. Navaja, da je višje sodišče sledilo temu ugovoru in je zato odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljavilo glede ugotovitve, da je toženčev delež 70/100, vendar zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje in je v preostanku, pod II. točko izreka, v presežku zavrnilo njeno pritožbo, s čimer je po mnenju tožnice prekršilo 357. člen ZPP, to pa ima za posledico nezakonito sodbo. Poudarja, da ji je s takšno odločitvijo, ko ni ob spremembi tudi ugodilo njenemu zahtevku pod 2. točko, naj ugotovi, da sta njuna deleža 50 %, odreklo odločanje o tem tožbenem zahtevku. Tako se je znašla v položaju, ko deleži na skupnem premoženju niso ugotovljeni, zaradi načela res iudicata pa nova tožba ni dovoljena za nobeno od strank, kar onemogoča pravno ureditev njunih premoženjskopravnih razmerij. Meni, da ji je bilo odrečeno sodno varstvo, navedeno stanje pa predstavlja kršitev procesnega jamstva iz 22. člena Ustave RS. Opozarja tudi, da je sodišče druge stopnje kljub temu, da je pritrdilo njenemu ugovoru, da toženec nadpolovičnega deleža ni pravilno uveljavljal, nato v 16. in 17. točki pritrdilo sklepanju sodišča prve stopnje o tem, da njen delež ne more preseči 30 %. Meni, da bi moralo sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da toženec nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju ni pravilno uveljavljal, ob pravilni uporabi prvega in drugega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) odločitev sodišča prve stopnje spremeniti in ugoditi njenemu zahtevku tako, da bi ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank na ugotovljenem skupnem premoženju enaka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da ugodi zahtevku tožnice za ugotovitev, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, podrejeno pa predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Tožnica ima prav, ko v reviziji opozarja, da so razlogi sodbe sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč najprej v 7. točki obrazloži, da je toženec ugovor nadpolovičnega deleža uveljavljal neustrezno, ker ni vložil nasprotne tožbe in je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je njegov ugovor upoštevalo, nato pa v 17. točki obrazloži, da je sodišče prve stopnje toženčevemu ugovoru pravilno ugodilo.

8. Revizijsko sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, da znaša delež toženca na ugotovljenem skupnem premoženju 70/100, in v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na zavrnitev preostalega dela tožničine pritožbe. V tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje, da odpravi opisane pomanjkljivosti.

9. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).