Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšno je trditveno in dokazno breme glede neplačevitosti dolžnika pri paulijanski tožbi in glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s prvim obravnavanjem toženkinega ugovora o originarno pridobljeni lastninski pravici prekoračilo svoja pooblastila.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšno je trditveno in dokazno breme glede neplačevitosti dolžnika pri paulijanski tožbi in glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s prvim obravnavanjem toženkinega ugovora o originarno pridobljeni lastninski pravici prekoračilo svoja pooblastila.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbam tožečih strank in zavrnilno prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da izročilna pogodba s 4. 3. 2004 med M. Ž. in toženko glede nepremičnin v vl. št. 1251 k. o. ... nima pravnega učinka do tožnikov in njihove terjatve v višini 3,156.956,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2004. Zato je toženki naložilo, da mora dopustiti izvršbo na navedeno nepremičnino do poplačila te terjatve in spremenilo stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča, toženki pa še naložilo povrnitev pritožbenih stroškov tožečim strankam. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na drugačni presoji od prvostopenjskega sodišča o vprašanjih, ali je tožeča stranka zatrjevala in tudi dokazala neplačevitost dolžnika ter zapadlost svoje terjatve, pa tudi na dodatnih razlogih o neutemeljenosti toženkinega ugovora, ki ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo.

2. Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi opozarja na ustaljeno sodno prakso, da mora tožnik pri paulijanski tožbi trditi in dokazati, da dolžnik zaradi izpodbijanega dejanja nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Temu ustreznih trditev v postopku na prvi stopnji ni bilo, pritožbeno sodišče pa jih je našlo v lastni razlagi, kaj naj bi logično izhajalo iz postavljenih trditev, pa tudi dejanske neplačevitosti ni ugotavljalo. Poleg tega toženka opozarja, da pravno dejanje dolžnika, iz katerega ne nastane zmanjšanje njegovega premoženja, ne more biti predmet izpodbijanja s tako tožbo. V drugem delu predloga toženka opozarja na pomanjkljivosti dokaznega predloga z vpogledom v sodni spis, pritožbenemu sodišču očita, da je iz vpogledanega spisa samo povzelo nekaj podatkov in s tem kršilo postopek in toženkine ustavne pravice. V tem delu izpodbija razloge pritožbenega sodišča o zapadlosti terjatve, vendar prezre, da je pritožbeno sodišče poudarilo tudi, da je bila trditev o zapadlosti terjatve neprerekana. Nazadnje toženka še zatrjuje, da je prišlo v postopku do kršitve njene ustavne pravice do zasebne lastnine, kar vsebinsko utemeljuje tudi z opozorilom, da je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo iz drugih razlogov in zato ni presojalo še toženkinega ugovora, da je na izročeni nepremičnini zaradi obsežnih vlaganj že pred sklenitvijo pogodbe pridobila lastninsko pravico na originaren način. Tako je pritožbeno sodišče ob spremembi prvostopenjske sodbe samo obravnavalo ta ugovor in ga zavrnilo.

3. Vrhovno sodišče je na podlagi 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlogu ugodilo glede dveh vprašanj, ki sta opredeljeni v izreku tega sklepa, ker je ugotovilo, da so v tem delu izkazani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.