Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta sklenili posojilno pogodbo ter sporazum o ustanovitvi hipoteke za zavarovanje te terjatve. Zaradi neplačila je tožena stranka vložila predlog za izvršbo. Tožeča stranka je trdila, da je denar že vrnila v gotovini in da gre pri posojilni pogodbi za navidezni pravni posel. Na ta način je tožena stranka redno „poslovala“. Tožeča stranka je zato vložila tožbo na ugotovitev neobstoja posojilne pogodbe ter neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izvedlo dodatne dokaze in zavrnilo zahtevek tožnice. Dokaze je ocenilo drugače, kot v prvotnem postopku. Zaključilo je, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je zastopniku tožene stranke izročila gotovino v višini 485.000 EUR.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Navedlo je, da je sodišče prve stopnje je napravilo prepričljivo oceno dokazov in skupaj z novo izvedenimi prišlo do logičnega in prepričljivega zaključka. Pri tem je tudi sledilo napotkom iz razveljavitvenega sklepa.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožeča stranka. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: - Na kakšen način mora sodišče v ponovljenem postopku obrazložiti diametralno nasprotno dokazno oceno istih dokazov oziroma odstop od odločitve v prvotnem sojenju in ali se mora za dosego standarda prepričljivosti opredeliti do vsakega posameznega dokaza, ki mu v ponovnem sojenju podeli drugačno dokazno oceno? - Ali lahko sodišče glede istega dokaza v ponovljenem sojenju sprejme drugačno dokazno oceno, v primeru če se v ponovljenem sojenju ne izkažejo nobene nove okoliščine, ki bi omajale dokazno oceno tega dokaza, ki jo je sprejelo sodišče v prvotnem sojenju? - Ali obrazložitev sodišča, da je v ponovljenem sojenju iste dokaze, kot v prvotnem sojenju, ponovno presodilo z vidika vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, in glede njih sprejelo diametralno nasprotno stališče, zadostuje standardu preverljive in primerne obrazložitve odločitve - Ali je sodišče prve in druge stopnje v svojem odločanju v nasprotju z določili ZPP uvedlo formalno dokazno pravilo, s tem ko je v postopku ugotavljanja fiktivnosti listine, tej listini prisodilo večjo veljavo kot drugim dokazom iz razloga, ker ta listina predstavlja pisni dokaz, tožeča stranka pa fiktivnosti listine ni dokazovala z listinskimi dokazi, temveč z izpovedbami pri? - Ali je bilo pravilno postopanje sodišča, ki je v postopku ugotavljanja fiktivnosti listine, to sporno listino upoštevalo kot ključni dokaz in ugotovilo njeno resničnost, ali pa bi sodišče moralo na fiktivnost oziroma resničnost listine sklepati iz drugih dokaznih sredstev v postopku? - Ali je sodišče s tem, ko kljub navodilu Višjega sodišča ni opravilo dodatnih poizvedb glede ključnega dejstva, ki ga je tožeča stranka zatrjevala, v nasprotju z določili ZPP omejilo pravico tožeče stranke do poštenega sojenja? - Ali je Višje sodišče v ponovljenem sojenju pri presoji prvostopenjske odločitve v ponovljenem sojenju dolžno upoštevati predhodno odločitev Višjega sodišča v isti zadevi glede metodološkega napotka prvostopenjskemu sodišču o izvedbi dokaznega postopka v ponovljenem sojenju? - Do kakšne mere je sodišče v pravdnem postopku dolžno ugotavljati dejansko stanje in ugoditi dokaznemu predlogu pravdne stranke z dodatnimi poizvedbami, ki bi lahko potrdile ali ovrgle zatrjevano fiktivnost listine, in kdaj zavrnitev takšnega dokaznega predloga preraste v vnaprejšnjo dokazno oceno? - Ali je sodišče stopnje druge stopnje v izpodbijani sodbi zagrešilo bistveno kršitev postopka ZPP v luči 25. člena URS, s tem ko se ni opredelilo do predlaganih listinskih dokazil, ki jih je tožeča stranka pravilno predlagala v pritožbi?

5. Pomembnost vprašanj tožeča stranka utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).