Jedro

Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči, ko preneha vzrok (za zamudo naroka), ki je preprečeval vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 3887/2007-4 z dne 31. 3. 2010 razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama in določilo preživnino, ki jo je toženec dolžan prispevati za preživljanje mladoletne hčerke P., s sodno poravnavo pa sta se pravdni stranki dogovorili o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletne hčerke ter uredili stike.

2. Sodišče druge stopnje je o pritožbah obeh pravdnih strank glede preživnine odločilo po opravljeni tajni pritožbeni obravnavi dne 19. 11. 2010 ter s sodbo IV Cp 2609/2010 pritožbama pravdnih strank delno ugodilo ter delno spremenilo odločitev o preživnini.

3. Na narok za pritožbeno obravnavo ni pristopil toženec, temveč njegov pooblaščeni odvetnik. Dan pred obravnavo se je toženec telefonično opravičil zaradi bolezni, zdravniško potrdilo z dne 19. 11. 2010 pa je tega dne poslal sodišču po telefaksu. Sodišče zaradi vsebinsko praznega zdravniškega potrdila ni moglo ugotoviti opravičenega razloga za preložitev naroka za pritožbeno obravnavo in jo je po 115. členu v zvezi s 349. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) opravilo v toženčevi odsotnosti.

4. Toženec je dne 10. 12. 2010 po pošti na Višje sodišče v Ljubljani vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (in ga 20. 12. 2010 popravil) z navedbo, da se je v času obravnave zdravstveno stanje izrazito poslabšalo, tako da je bil napoten na krvne in infekcijske preiskave. Predložil je novo zdravniško potrdilo z dne 23. 11. 2010. 5. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom IV Cp 2609/2010 z dne 28. 1. 2011 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot prepozen, ker je bil vložen po preteku roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP. Navedlo je, da je za zamudo zvedel že 19. 11. 2010, ko je sodišče obrazloženo zavrnilo predlog njegovega pooblaščenca za preložitev naroka. Najkasneje takrat, ko je prejel zdravniško potrdilo z dne 23. 11. 2010, ki ga je priložil predlogu, je začel teči 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na naravo zamude, naravo razloga za njegovo odsotnost na naroku (vročina in slabo počutje) in ravnanje toženca pred narokom, je bilo toženčevo stanje (četudi bi bilo takšno, da bi mu preprečevalo sodelovanje na naroku) nedvomno takšno, da mu je omogočalo svoj izostanek ustrezno in pravočasno opravičiti. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bi moral toženec vložiti najkasneje 8. 12. 2010, predlog, vložen 10. 12. 2010 pa je prepozen.

6. Toženec je pravočasno vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi trdi, da ni mogoče sprejeti razlage, da je rok za vložitev predloga začel teči 19. 11. 2010 ali 23. 11. 2010. Toženec je ozdravel konec meseca novembra in takrat je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil narok. Toženec je zato 10. 12. 2010 pravočasno vložil predlog. Tožencu se je dan pred obravnavo zdravstveno stanje tako izrazito poslabšalo, da fizično ni bil sposoben stati na nogah. To je iz zdravstvene ambulante telefonično takoj sporočil sodišču, zdravnica pa mu je zdravniško potrdilo izdala naslednji dan.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Po drugem odstavku 117. člena ZPP se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v 15-ih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. V obravnavanem primeru gre za zamudo naroka. Vrhovno sodišče pritrjuje izpodbijanemu sklepu, da je za zamudo naroka, ki ni bil preložen, toženec izvedel na dan naroka, to je 19. 11. 2010, saj je bil na tem naroku navzoč njegov pooblaščenec. Toženec neutemeljeno navaja konec novembra kot začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, z utemeljitvijo, da je takrat ozdravel. Rok začne teči potem, ko preneha vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok. Ta vzrok je po drugem odstavku 115. člena ZPP zatrjevana nenadna in nepredvidljiva bolezen, ki naj bi tožencu onemogočila prihod na narok. Vendar gre po drugem odstavku 117. člena ZPP za prenehanje vzroka (v tem primeru bolezni), ki preprečuje vložitev pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje (ne pa več, ki preprečuje prihod na narok). Toženec ne v predlogu in ne v pritožbi ni navedel, da kadarkoli po 19. 11. 2010 ne bi bil zdravstveno sposoben vložiti pisni predlog za vrnitev v prejšnje stanje, iz nobenega zdravniškega potrdila pa taka nezmožnost tudi ne izhaja. Četudi bi bolezen tožencu preprečila pristop na narok, ni izkazano, da je takoj po zamudi tožniku preprečevala vložitev pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Nobenih ovir tudi ni bilo, da bi toženec predlog pravočasno vložil po pooblaščencu, ki ga zastopa v tem pravdnem postopku. Toženec zato neutemeljeno zatrjuje napačno upoštevanje začetka teka roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. V dejanskem in pravnem pogledu pravilna ter neobremenjena s kršitvijo postopka je odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrženju predloga, ker ga je toženec vložil 10. 12. 2010, po izteku 15-dnevnega roka. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.