Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.
Pritožba se zavrže.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep, št. 2142-74/2014/17 (1312-04) z dne 13. 6. 2014, s katerim je tožena stranka tožniku podaljšala omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni do prenehanja razlogov, vendar največ za en mesec, in sicer od 20. 6. 2014 od 15.00 ure do dne 20. 7. 2014 do 15.00 ure.
2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da so vsi razlogi za omejitev gibanja še vedno podani.
3. Tožnik v pritožbi meni, da je omejitev gibanja nepravilna in nezakonita. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep tožene stranke odpravi, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba ni dovoljena.
6. Obstoj pravnega interesa je ena od osnovnih predpostavk za dovoljenost vsakega pravnega sredstva, tudi za pritožbo. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo v upravnem sporu, v četrtem odstavku 343. člena med drugim določa, da pritožba ni dovoljena, če pritožnik zanjo ni imel pravnega interesa. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva ima vlagatelj, ki lahko pričakuje določeno pravno korist, ki je brez tega procesnega dejanja ne bi mogel doseči. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru uspešne pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Če pa si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, to je tudi za odločanje o pritožbi. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
7. V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, zato si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s potekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu glede na svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na odpravo akta, ne pa na ugotovitev njegove zakonitosti (drugi odstavek 64. člena ZUS-1). Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več svojih sklepih, na primer I Up 32/2012 in I Up 297/2013. 8. Vrhovno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 352. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.