Jedro

Pritožnikov pooblaščenec, odvetnik iz Skopja, Republika Makedonija, ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeni sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke, je tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) vložila pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. V skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/08), ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se njegove določbe primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1) sme dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. 4. V obravnavanem primeru sta pritožbo vložila (podpisala) tako pritožnik kot njegov pooblaščenec, odvetnik v Skopju, Republika Makedonija.

5. Ker pritožnik ni niti v postopku pred prvostopenjskim sodiščem niti v pritožbi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba, ki jo vloži oseba, ki ni imela te pravice, nedovoljena.

6. Enako velja za pritožnikovega pooblaščenca, odvetnika v Skopju, Republika Makedonija. Po določbi prvega odstavka 2.a člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve, odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države ali odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“, a samo pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije (tretji odstavek 1. člena in prvi odstavek 31. člena ZOdv). Imenik odvetnikov je sestavljen iz (1) imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, (2) imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom “odvetnik“ in (3) imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države (drugi odstavek 31. člena ZOdv). Iz poizvedb, ki jih je opravilo Vrhovno sodišče, izhaja, da pritožnikov pooblaščenec A. A. ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z ZOdv vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Upoštevaje navedeno pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Pritožbo je torej vložila oseba, ki te pravice nima. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba, ki jo vloži oseba, ki ni imela te pravice, nedovoljena.

7. V skladu s 336. členom ZPP se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal svojo oziroma pooblaščenčevo sposobnost za vložitev pritožbe, ampak je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

8. O zadevi je odločal sodnik poročevalec v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena, in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.