Jedro

Iz tožbe, vložene zaradi molka organa, je razvidno, da je tožnik želel, da bi bilo odločeno o njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo. Hkrati z upravnim spisom je sodišče prejelo odločbo toženke z istim datumom, s katerim je toženka datirala spremni dopis, s katerim je sodišču poslala upravni spis. Tožnik na poziv sodišča, ali vztraja pri tožbi in ali jo razširja na novi upravni akt, ni odgovoril, da tožbo že razširja, ampak da bo to šele storil. Da tega dopisa ni mogoče obravnavati kot razširitev tožbe na novi akt, potrjuje tudi posebna tožba, ki jo je vložil tožnik in ki jo to sodišče obravnava v posebnem postopku. V tej zadevi pa sodišče šteje, da je tožnikov zahtevek izpolnjen s tem, da je bilo o zadevi odločeno. To pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je na upravno sodišče vložil tožbo zaradi molka organa, v kateri navaja, da tožena stranka ni ravnala tako, kot ji je naložilo sodišče v sodbi opr. št. I U 1502/2011-13 z dne 12. 12. 2012. S to sodbo je sodišče naložilo toženi stranki, da v roku 90 dni od vročitve sodbe izda odločbo o prošnji tožnika z dne 16. 7. 2007. Po preteku 90 dnevnega roka tožena stranka ni izdala odločbe, zato je tožnik s pisno vlogo izrecno zahteval, naj izda odločbo o njegovi prošnji, vendar pa tožena stranka tudi v zakonskem 7-dnevnem roku ni izdala odločbe, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa. Tožnik se v tožbi sklicuje še na to, da je prošnja njegovega brata za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije pozitivno rešena in meni, da izpolnjuje pogoje za sprejem v državljanstvo ter jih v tožbi podrobneje pojasnjuje. V tožbenem zahtevku predlaga, naj sodišče tožbi zaradi molka tožene stranke ugodi in s sodbo samo odloči o stvari.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. V upravnem spisu se nahaja tudi odločba št. 213-1399/2007/50 (1323-03) z dne 25. 10. 2013, da se vlogi tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi. Odločba je datirana z istim dnem, kot je tožena stranka upravnemu sodišču poslala spise.

Upravno sodišče je z dopisom opr. št. I U 881/2013-21 z dne 30. 10. 2013 pozvalo tožnika, naj na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v roku 15 dni sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Tožnik je odgovoril, da bo v celoti ostal pri tožbi in jo bo obenem razširil k novemu upravnemu aktu št. 213-1399/2007/50 (1323-03) z dne 25. 10. 2013. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v upravnem sporu ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

Iz tožnikove tožbe, ki je bila vložena zaradi molka organa, je razvidno, da je tožnik želel, da bi bilo o njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije odločeno. Zahteval je, naj sodišče meritorno odloči o njegovi prošnji. Hkrati z upravnim spisom je sodišče prejelo tudi odločbo tožene stranke, ki je bila izdana isti dan, kot je tožena stranka datirala spremni dopis, s katerim je sodišču poslala upravni spis. Tožnik je na poziv sodišča, ali vztraja pri tožbi in ali jo razširja tudi na novi upravni akt, odgovoril, da pri tožbi vztraja in da jo bo razširil na nov upravni akt. Tožnik torej ni odgovoril, da tožbo že razširja na nov upravni akt, ampak da bo to šele storil. Iz tožnikovega odgovora tako sodišče sklepa, da tega njegovega odgovora, ki ga je sodišče prejelo dne 25. 11. 2013, ni možno šteti kot razširitev tožbe na nov upravni akt, ampak ta dopis sodišče razume kot da tožnik šele bo vložil tožbo zoper nov upravni akt. Na tako razumevanje tožnikovega odgovora kaže ne le to, da je odgovor pisan v prihodnjem času, ampak tudi to, da v svojem odgovoru tožnik ni pojasnil, v čem se z novim aktom ne strinja, dejstvo, da tega dopisa ni možno obravnavati kot razširitve tožbe k novemu aktu, pa potrjuje tudi posebna tožba tožnika, ki jo je tožnik vložil na upravno sodišče dne 25. 11. 2013 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 213-1399/2007/50 (1323-03) z dne 25. 10. 2013. Sodišče to tožbo obravnava ločeno, v posebnem postopku v zadevi pod opr. št. I U 1881/2013. V obravnavani zadevi pa sodišče šteje, da je tožnikov zahtevek že izpolnjen s tem, da je bilo o zadevi odločeno. Torej si tožnik z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi odločeno, zoper to odločitev, s katero se ne strinja, pa je vložil posebno tožbo. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa, zoper izdano odločbo pa je vložil posebno tožbo. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnikov pravni interes za vodenje postopka zaradi molka organa prenehal, se do tožbenih ugovorov ni opredeljevalo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker je tožena stranka izdala upravni akt in ne gre več za molk organa.