Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 1.614,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2006 dalje do plačila, v II. točki izreka pa je tožbeni zahtevek v presežku (do zahtevanih 40.360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2006 do plačila) kot neutemeljen zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v višini 548,79 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in III. točko sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka v znesku 2.614,31 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v ostalem pa je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 299,87 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali nepremičnina, ki na podlagi Potrdila o namenski rabi sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajena kategorizirana cesta (objekt javne infrastrukture), predstavlja stavbno zemljišče? 2) Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti razlaščenih nepremičnin v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene s Potrdilom o namenski rabi v času dejanske razlastitve nepremičnine, upoštevati tudi dejansko namembnost razlaščenih nepremičnin v času od dejanske razlastitve nepremičnine pa do uvedbe postopka razlastitve oziroma pravnomočnosti odločbe o razlastitvi; dejansko rabo razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka? 3) Ali je v (ne)pravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj občine, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do uvedbe razlastitvenega postopka, in sicer: kot pravice do povračila škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do uvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu iz posesti) oziroma kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema nepremičnine iz posesti do uvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).