Jedro

Sodišče druge stopnje je presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi tožniku odpovedana tudi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. To pomeni, da je, tudi če bi sodišče ugotovilo, da tožnikovo ravnanje nima znakov očitanega kaznivega dejanja, podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Iz celotne obrazložitve odpovedi in nato tudi iz izvedenih dokazov in dokazne ocene sodišča je povsem jasno, da je bil opredeljen in konkretiziran tudi naklep kot subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja. S tem pa tudi krivdna oblika očitane kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ter reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je tožnik storil očitano kršitev in da je bila odpoved podana v skladu z zakonom. Tožnik je s sodelavcem ustavil tovorno vozilo, ki ga je vozil bolgarski državljan. Opravil je kontrolo dokumentov, vozniku predočil storjene prekrške in povedal, „koliko ga bodo takšni prekrški stali“. Voznik je nato tožniku izročil bankovec za 50,00 EUR in dobil nazaj dokumente, brez potrdila o opravljenem plačilu, denar pa je tožnik zadržal. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi in po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ima pa tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov sprejelo prepričljivo dokazno oceno in jo tudi ustrezno obrazložilo. Tožnikovo ravnaje ima vse znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, tožena stranka pa je izredno odpoved podala tudi na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, to je, zaradi naklepoma storjene hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi morala tožena stranka že v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi navesti in konkretizirati vse znake očitanega kaznivega dejanja, ne pa zgolj navesti zakonske določbe. Tega ne more nadomestiti sodišče v sodnem postopku. V izreku odpovedi ni navedeno, katera pogodba o zaposlitvi se odpoveduje tožniku, ki je imel sklenjen tudi aneks k pogodbi. Drugostopno sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj drugostopna sodba ni obrazložena in nima razlogov o odločilnih dejstvih. V nadaljevanju navaja dele izpovedb prič A. A. in B. B., ki da jih sodišče ni upoštevalo. Na koncu navaja še, da je „v posledici navedenega nezakonit tudi sklep o začasni prepovedi opravljanja dela.“

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožnik očita bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišču druge stopnje. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbena sodba vsebuje zadostne razloge, da jo je mogoče preizkusiti. V točki 6 se sklicuje na pravilne in zadostne razloge prvostopenjske sodbe, v točkah 8 do 12 odgovarja na pritožbene trditve in dodaja svoje razloge, v točki 5 pa zavrača tudi uveljavljene procesne kršitve. Drugačne revizijske trditve ne držijo, pač pa pomenijo (točka 4 revizije) le poskus uveljavljanja nedovoljenega revizijskega razloga. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tudi v primeru, ko je v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v obliki sklepa, jo je treba upoštevati in presojati kot celoto, torej tako izrek kot obrazložitev. Iz sporne odpovedi je v obrazložitvi povsem jasno navedeno, da se odpoveduje pogodba o zaposlitvi z dne 12. 1. 2009 „z vsemi nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami“. Nobenega dvoma torej ne more biti, na katero pogodbo se nanaša izreka sklepa tožene stranke.

8. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi tožniku odpovedana tudi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. To pomeni, da je, tudi če bi sodišče ugotovilo, da tožnikovo ravnanje nima znakov očitanega kaznivega dejanja, podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem delu revizija drugostopne sodbe ne izpodbija, razen posredno, z navajanjem, da v odpovedi ni opredeljen in konkretiziran naklep tožnika.

9. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je naklepno kaznivo dejanje. Storilec izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic, ali ne opravi uradne dolžnosti zato, da pridobi protipravno premoženjsko korist. Kot je Vrhovno sodišče navedlo v sodbi in sklepu VIII Ips 34/2004, na katero se sklicuje revizija, delodajalcu ni treba "kazenskopravno pravilno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb kazenskega zakonika", mora pa kršitve navesti oziroma opredeliti tako, da bo mogoča presoja o tem, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja. Izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru odpovednih razlogov in obrazložitve teh razlogov v izredni odpovedi.

10. Z izrecno navedbo določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1 v odpovedi je tožena stranka v zadostni meri opredelila tudi, kateri so znaki kaznivega dejanja, ki naj bi bili podani v tožnikovem ravnanju. Iz celotne obrazložitve odpovedi in nato tudi iz izvedenih dokazov in dokazne ocene sodišča pa je povsem jasno, da je bil opredeljen in konkretiziran tudi naklep kot subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja. S tem pa tudi krivdna oblika očitane kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Kršitve, kot jo je po ugotovitvah tožene stranke in sodišča storil tožnik, ni bilo mogoče storiti drugače, kot naklepno.

11. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.