Jedro

Ker metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že zakon in Pravilnik o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, od komisije ni mogoče zahtevati, da za potrebe izvedbe izbirnega postopka v vsakem primeru posebej izdela in kandidatom vnaprej (pred preverjanjem strokovnega znanja) predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja, kot je ta določena v sprejetih predpisih. Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja v posameznem izbirnem postopku, je namreč v avtonomni presoji komisije.

Kadar se komisija odloči, da bo strokovno znanje preverjala z ustnimi razgovori s kandidati, mora biti tako iz zapisnikov o opravljenih razgovorih razvidno ne le skupno število točk, jih je prejel posamezni kandidat (skupaj ali po posameznem članu komisije), pač pa tudi število (možnih in prejetih) točk za vsako od zastavljenih vprašanj posebej. Ker se sodišče, kot že obrazloženo, v vsebinsko pravilnost strokovne ocene komisije ne sme spuščati, za sodno presojo ni potrebno, da zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati poleg vprašanj (ki so sicer obvezna sestavina zapisnika) vsebujejo tudi odgovore kandidatov na zastavljena vprašanja, je pa to dobrodošlo za zagotavljanje izkazovanja transparentnosti in objektivnosti izvedenega postopka, saj je le na tak način odpravljen vsakršen dvom v izvedbo postopka.

Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera merila je komisija v skladu z določbami Pravilnika uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih, je odločba neobrazložena do te mere, da sodišče ne more učinkovito preizkusiti zakonitosti izbirnega postopka, ki je ključen za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata za notarja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje št. 704-19/2022-2030-64 z dne 21. 12. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stranka z interesom nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je ministrica za pravosodje (v nadaljevanju: ministrica) na podlagi prvega odstavka 10. člena in 10.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN) za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani imenovala A. A. (stranko z interesom v tem upravnem sporu).

2. V obrazložitvi odločbe ministrica pojasnjuje, da je bil v Uradnem listu RS št. 122 z dne 23. 9. 2022 objavljen razpis za dve prosti notarski mesti s sedežem v Ljubljani, na katerega se je prijavilo devet kandidatov, tekom postopka je ena od kandidatk svojo prijavo umaknila. V postopku je bilo ugotovljeno, da vsi kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, zato so bile njihove kandidature posredovane v mnenje Notarski zbornici Slovenije, ministrica pa je s sklepom št. 704-19/2022-2030-34 z dne 24. 11. 2022 imenovala člane komisije za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju: komisija). Komisija je v izbirnem postopku preverila strokovno usposobljenost prijavljenih kandidatov ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Strokovno usposobljenost kandidatov je preverila z ustnim razgovorom, ki so ga kandidati opravili dne 8. 12. 2022, upoštevala pa je tudi dokumentacijo, ki so jo kandidati priložili prijavi na prosti notarski mesti.

3. Uspeh kandidatov na ustnem razgovoru se je ugotavljal tako, da je vsaka članica komisije odgovore kandidatov ocenila z največ 30 točkami, vsak kandidat pa je skladno s 5. členom Pravilnika o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (v nadaljevanju: Pravilnik) lahko prejel skupaj največ 90 točk. Izkušnje in veščine kandidatov je komisija preverila na podlagi prijavam priložene dokumentacije, pri presoji veščin kandidatov pa je med drugim upoštevala tudi vodstvene sposobnosti kandidatov, na podlagi katerih so kandidati po 7. členu Pravilnika lahko prejeli skupaj največ 5 točk. 4. Po izvedenih ustnih razgovorih in vrednotenju izkušenj ter veščin kandidatov je komisija ugotovila, da je od prijavljenih osmih kandidatov sedem kandidatov po 8. členu Pravilnika ustrezno strokovno usposobljenih, saj so dosegli več kot 70 točk. Po zaključenem izbirnem postopku je komisija ministrici podala mnenje o strokovni usposobljenosti kandidatov in izpolnjevanju pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, ki mu je priložila zapiske o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati ter preverjanju in ovrednotenju njihovih praktičnih izkušenj in veščin. Ministrici je predlagala, da na eno razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani imenuje A. A., ki je v izbirnem postopku preverjanja strokovne usposobljenosti dosegel najvišje število točk. 5. Upoštevaje mnenje komisije, sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 ter mnenje Notarske zbornice Slovenije z dne 7. 12. 2022, da sta za prosti notarski mesti najbolj primerna kandidata B. B. in A. A., je ministrica na podlagi prvega odstavka 10.a člena ZN na eno od dveh razpisanih notarskih mest v Ljubljani izbrala A. A., za katerega je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje vse v prvem odstavku 8. člena ZN predpisane pogoje za zasedbo prostega notarskega mesta.

_Tožbene navedbe_

6. V tožbi tožeča stranka meni, da je bilo z izdajo izpodbijane odločbe poseženo v njeno pravico do zakonitega izbirnega postopka za imenovanje na prosto notarsko mesto in v pravico do vsebinsko pravilne izvedbe izbirnega postopka, ki se kaže v izbiri najbolj strokovno usposobljenega kandidata za notarja. Poudarja, da ne izpodbija pravilnosti ocene komisije, nasprotuje pa načinu izvedbe izbirnega postopka, na podlagi katerega je bila sprejeta ocena o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Način izvedbe izbirnega postopka v obravnavani zadevi vzbuja dvom v nepristranskost in nearbitrarnost izbirnega postopka, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Meni, da komisija izbirnega postopka ni izvedla zakonito, saj ni dokazil glede strokovnega znanja kandidatov. Zato obstaja resen dvom o tem, ali je bil za notarja imenovan strokovno res najbolj usposobljen kandidat. Če bi bil izbirni postopek izpeljan pravilno in zakonito, bi bili kandidati glede na svojo strokovno usposobljenost rangirani v drugačnem vrstnem redu, tožeča stranka pa bi bila ocenjena kot strokovno najbolj usposobljena kandidatka.

7. Tožeča stranka dodatno izpostavlja, da pred izvedbo ustnega razgovora ni bila v celoti seznanjena z metodologijo, na podlagi katere je komisija ovrednotila strokovno znanje kandidatov. Ker ti kriteriji niso razvidni niti iz dokumentacije izbirnega postopka, ni mogoče preveriti, ali so bili kriteriji za vse kandidate uporabljeni enako in ali je bil izbirni postopek voden zakonito. Ker Pravilnik poleg najvišjega števila točk, ki jih je mogoče doseči na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru, ne vsebuje drugih določil glede vrednotenja znanja, bi morala komisija pred preverjanjem znanja sprejeti metodologijo ocenjevanja znanja in kandidate z njo seznaniti v vabilu. Metodologija ocenjevanja bi morala obsegati vsaj: skupno število vprašanj na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru; število točk, ki jih lahko kandidat prejme za pravilen odgovor na posamezno vprašanje; pri ustnem razgovoru, ko kandidatu vprašanje postavlja vsak član komisije in ga posamično ocenjuje, bi moralo biti navedeno število vprašanj, ki jih kandidatu zastavi vsak član komisije, število točk za pravilen odgovor in najvišje število točk, ki jih lahko kandidatu podeli posamezni član komisije; določena pa bi morala biti tudi dodatna pravila ocenjevanja (npr. glede odštevanja točk v primeru napačnega ali nepopolnega odgovora na posamezno vprašanje). Sprejetje metodologije ocenjevanja pred začetkom preverjanja strokovnega znanja kandidatov je pogoj za zakonito, pošteno in nepristransko izvedbo izbirnega postopka in je izraz enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ter pravice vsakega kandidata, da dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).

8. Šele po vpogledu v dokumentacijo spisa je tožeča stranka ugotovila, da je v izbirnem postopku od skupaj doseženih 91 točk na podlagi preizkusa znanja na ustnem razgovoru prejela 78 točk, in da je bila po oceni strokovnosti uvrščena na šesto mesto, pri čemer iz spisa, v katerega je vpogledala, ni mogoče razbrati metodologije, ki jo je komisija uporabila pri ocenjevanju. Kandidati tako ne morejo preveriti niti, ali je skupno število doseženih točk pravilno sešteto. V zapisnikih o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati so namreč navedena zgolj vprašanja komisije ter skupno število točk, ki so jih kandidati prejeli od posamezne članice komisije, navedenih pa ni odgovorov kandidatov na postavljena vprašanja ter tudi ne število točk, ki so jih kandidati prejeli na podlagi posameznih odgovorov. Zaradi nepopolnih zapisnikov komisija ne more utemeljiti sprejete ocene strokovne usposobljenosti posameznih kandidatov, kandidati, minister in sodišče v upravnem sporu pa ne morejo preveriti, ali so bili pri ocenjevanju znanja kriteriji za presojo strokovne usposobljenosti za vse kandidate uporabljeni enako, kar je eden od pogojev zakonitosti izbirnega postopka.

9. Dvom v zakonitost izvedenega izbirnega postopka po mnenju tožeče stranke vzbuja tudi dejstvo, da se je kandidatka, ki je dne 8. 12. 2022 ustni razgovor opravljala pred tožečo stranko, po zaključenem razgovoru vrnila v prostor, v katerem je komisija opravljala razgovore s kandidati. Njena vrnitev ni razvidna iz nobenega zapisnika o ustnem razgovoru. Tako ni znano, zakaj oziroma s kakšnim namenom se je kandidatka vrnila, znano pa tudi ni, zakaj je komisija kandidatki vrnitev omogočila, neznana pa je tudi vsebina opravljenega dodatnega razgovora s kandidatko. Ker v spisu o tem ni nobenih dokazil, ni mogoče preveriti, ali in kako je dodatni ustni razgovor vplival na oceno oziroma doseženo število točk omenjene kandidatke, in ali je komisija vrnitev omogočila tudi kateremu drugemu kandidatu in kako je to vplivalo na njegovo oceno.

10. Dvom v nepristranskost obravnave kandidatov pa se tožeči stranki postavlja tudi zaradi sestave komisije, v katero se praviloma imenuje tudi notarja.

11. Na zakonitost imenovanja notarjev lahko po mnenju tožeče stranke vplivajo tudi razlike v pogojih izvedbe posameznih razpisnih postopkov. Tako so bili kandidati za notarja na enem od preteklih razpisov za prosto notarsko mesto (št. 704-6/2021), na katerem je kandidirala tudi tožeča stranka, že v vabilu seznanjeni z metodologijo ocenjevanja znanja. Ker je komisija znanje kandidatov preverjala s pisnim preizkusom, so iz testov, ki se nahajajo v spisu, razvidni tako odgovori kandidatov kot tudi število točk, ki so jih kandidati dosegli pri vsakem odgovoru posebej. Tako izveden izbirni postopek komisiji omogoča, da svoj zaključek o tem, katerega kandidata šteje za strokovno najbolj usposobljenega, ustrezno utemelji. Izbirni postopek mora biti namreč voden transparentno in tako, da ne dopušča nobenega dvoma v zakonitost sprejete ocene, ki je podlaga za imenovanje notarja.

12. Pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov komisija ne bi smela upoštevati merila vodstvenih sposobnosti kandidatov po 7. členu Pravilnika, ki po mnenju tožeče stranke zaradi zahteve po upoštevanju števila zaposlenih pri delodajalcu ni določeno tako, da bi bila omogočena objektivna presoja strokovne usposobljenosti vseh kandidatov na enak način. Komisija kandidatom, ki so notarski pomočniki, tudi ne bi smela priznati veščin za vodstvene sposobnosti zaradi nadomeščanja notarjev. S tem je bila namreč tem kandidatom podeljena prednost, ki ni utemeljena na njihovi največji strokovni usposobljenost, kar predstavlja neenako obravnavo kandidatov, ki niso notarski pomočniki. Nadomeščanje namreč ne predstavlja dela na vodstvenem položaju, temveč sodi med osnovne delovne naloge in pristojnosti notarskega pomočnika, ki so ovrednotene že v okviru kriterija kandidatovih izkušenj. Komisija bi veščine za vodstvene sposobnosti lahko kandidatom priznala le, če bi ti izkazali, da so delo dejansko opravljali na vodstvenem položaju, kar bi kandidati izkazali s predloženo pogodbo o zaposlitvi, v kateri bi bilo vodenje navedeno v opisu del na delovnem mestu kandidata.

13. Tožeča stranka pojasnjuje, da je tožbe vložila zoper tri izdane odločbe o imenovanju notarjev. Ker vsi trije izpodbijani akti temeljijo na enakem dejanskem stanju, odločbe pa so bile izdane na isti pravni podlagi, sodišču predlaga, naj zadeve združi v enotno obravnavo in odločanje ter naj po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj jo zasliši glede poteka ustnega razgovora pred komisijo ter glede dogodka z drugo kandidatko, tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo_

14. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodaja, da zakon komisije ne omejuje pri odločitvi, na kakšen način (s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom) bo preverila znanje kandidatov v konkretnem izbirnem postopku. Za odločitev v tej zadevi zato ni pomembno, na kakšen način je komisija strokovno znanje kandidatov preverjala v izbirnem postopku v drugi zadevi, na katero se sklicuje tožeča stranka.

15. Ker se v postopku izbire notarja, ki je posebej urejen v 10. in 10.a členu ZN, pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) po 4. členu ZUP uporabljajo le smiselno, ni treba, da zapisnik, sestavljen v postopku izbire notarja, vsebuje vse v ZUP določene sestavine.

16. Komisija je v izbirnem postopku odgovore kandidatov na postavljena vprašanja ocenila na podlagi strokovnih kriterijev, s katerimi so bili kandidati seznanjeni pred pričetkom ustnega razgovora. Postavljena vprašanja, ki so bila za vse kandidate posameznega izbirnega postopka enaka, so vsebovana v zapisnikih o opravljenih ustnih razgovorih, v katere pa komisija odgovorov kandidatov na zastavljena vprašanja ni zapisala. Presoja pravilnosti odgovorov kandidatov je namreč v avtonomni presoji članov komisije, za katero je zakonodajalec določil visoke standarde ter komisiji pri odločanju podelil visoko stopnjo avtonomije.

17. Na tožbeni očitek, ki se nanaša na vrnitev ene od kandidatk v prostor, kjer so se opravljali ustni razgovori, tožena stranka pojasnjuje, da je bil ustni razgovor z omenjeno kandidatko v trenutku, ko se je ta nepričakovano in brez dovoljenja komisije vrnila, že zaključen, njena vrnitev pa na zaključen postopek oziroma na oceno ni imela vpliva. V zvezi z opisanim dogodkom bi lahko tožeča stranka pred komisijo vložila ugovor, pa tega ni storila.

18. Glede ugovora v zvezi z uporabljeno metodologijo ocenjevanja znanja, pa tožena stranka pojasnjuje, da se komisija ni odločila za sprejem podrobnejših (pisnih) napotkov in pravil glede poteka ocenjevanja, kar pa ne pomeni, da metodologija ni bila oblikovana. Z njo je predsednica komisije kandidate seznanila pred začetkom ustnega razgovora.

19. Na tožbeni ugovor, ki se nanaša na sestavo komisije, v katero je bila kot ena od članic imenovana tudi notarka, tožena stranka navaja, da je glede na namen izbirnega postopka in naravo dela, ki ga bo kandidat v primeru imenovanja za notarja opravljal, najbolj primerno in utemeljeno, da je v izbirno komisijo imenovan tudi notar, ki je za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov še posebej kvalificiran. Očitkov o pristranskosti notarke tožeča stranka v tožbi ni posebej utemeljila, njene izločitve pa po ugotovitvi tožene stranke nihče od kandidatov v postopku pred komisijo ni uveljavljal. 20. Glede uporabe merila vodstvenih sposobnosti kandidatov pa tožena stranka pojasnjuje, da je komisija vodstvene sposobnosti vrednotila na podlagi prejete dokumentacije kandidatov, ki so v prijavi zatrjevali vodstvene izkušnje, in ki so v podkrepitev svojih navedb priložili ustrezno dokumentacijo. Zatrjuje, da so bili vsi prijavljeni kandidati ob uporabi navedenega merila obravnavani enako, merilo pa je bila komisija po Pravilniku dolžna uporabiti.

21. Ker je bil postopek imenovanja notarja voden pravilno in zakonito, v postopku pa tudi niso bile kršene ustavne pravice tožeče stranke, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

_Navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo_

22. Stranka z interesom se v odgovoru na tožbo strinja s predlogom tožeče stranke, da se zaradi ekonomičnosti postopka vse tri zadeve v zvezi z imenovanjem notarjev združi v enotno obravnavo. Navaja, da ni treba, da odločba vsebuje vse sestavne dele upravne odločbe, kar je potrdila tudi že sodna praksa. Zato se tudi glede zapisnika o ustnih razgovorih ne zahteva, da ima vse sestavne dele zapisnika po ZUP. V zapisnik o opravljenih ustnih razgovorih tako ni treba vpisati odgovorov kandidatov na postavljena vprašanja, saj je presoja pravilnosti odgovorov v avtonomni presoji komisije. Tožeča stranka s tožbo dejansko izpodbija oceno strokovne komisije, ki ne more biti predmet upravnega spora, saj sodi ocenjevanje v sfero avtonomne presoje komisije. Predmet sodne kontrole tudi ne more biti število točk, ki jih je komisija dodelila pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata. Brezpredmetno je tudi sklicevanje tožeče stranke na potek izbirnega postopka št. 704-6/2021, v katerem se je znanje kandidatov preverjalo na drugačen način, to je s pisnim preizkusom. Glede tožbenih očitkov v zvezi z uporabljeno metodologijo pa meni, da pri ocenjevanju znanja na podlagi opravljenega ustnega razgovora oblikovanje posebne metodologije niti ni mogoče. Ker metodologijo ocenjevanja vsebuje že Pravilnik, tudi ni bilo potrebe, da bi bili kandidati z vabilom na ustni razgovor posebej seznanjeni z uporabljeno metodologijo. Praksa, po kateri se je vabilu kandidatom na ustni razgovor priložila tudi metodologija ocenjevanja, je bila v uporabi pred sprejemom Pravilnika. Na to, da lahko predlaga izločitev članov komisije, je bila tožeča stranka opozorjena pred izvedbo ustnega razgovora. Ker predloga za izločitev ni podala že v postopku pred komisijo, je z ugovorom, ki se nanaša na dvom v nepristranskost dela ene od članic komisije, prekludirana. Omenjeni ugovor je tudi povsem pavšalen. Enako velja po mnenju stranke z interesom za tožbeni ugovor, ki se nanaša na uporabljeno metodologijo. Za odločitev v tej zadevi po mnenju stranke z interesom tudi ni bistven dogodek v zvezi z eno od kandidatk, ki bi se naj po opravljenem ustnem razgovoru vrnila v prostore komisije. Glede uporabe kriterija vodstvenih sposobnosti pa stranka z interesom meni, da je to merilo komisija pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov (tudi stranke z interesom) uporabila pravilno ter v skladu s Pravilnikom, ki ga je komisija zaradi načela zakonitosti bila dolžna uporabiti.

23. Stranka z interesom zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

_Nadaljnje navedbe tožeče stranke_

24. Tožeča stranka v vlogi z dne 6. 2. 2023 navaja, da transparentnost izbirnega postopka ne sme biti odvisna od izbire načina preverjanja znanja. Ne strinja se tudi z mnenjem, da zapisnikov o ustnih razgovorih s kandidati ni mogoče sestaviti popolno. Poudarja, da se po določbi 4. člena ZUP v drugih javnopravnih stvareh pravila upravnega postopka uporabljajo subsidiarno in smiselno, kar pomeni, da se ta pravila uporabljajo, če postopek ni urejen s posebnim predpisom, in če je uporaba določb oziroma procesnih institutov splošnega upravnega postopka mogoča in smotrna. Ker Pravilnik vsebine zapisnika o ustnem razgovoru ne določa, bi komisija pri njegovi sestavi morala upoštevati določbe od 74. do 81. člena ZUP, ki urejajo sestavo in vsebino zapisnika.

25. Po zakonu, ki ureja postopek imenovanja sodnikov, mora biti o razgovorih s kandidati sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovorov kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika je tudi prepis zvočnega snemanja razgovora. Ker je funkcija notarja primerljiva s funkcijo sodnika, ni razloga, da bi v postopku izbire notarjev veljali nižji standardi varstva kot veljajo v postopku izbire sodnikov.

26. Ker komisija zapisnikov o ustnih razgovorih ni pisala - zapisniki so bili pripravljeni vnaprej ali pisani naknadno - ni mogoče preveriti, ali so vsi kandidati odgovarjali na enaka vprašanja. Komisija tožeče stranke z vsebino zapisnika ni seznanila in ji tudi ni dala možnosti pripomb. Z nepravilnostmi, ki jih zatrjuje v tožbi, se je tožeča stranka seznanila šele po vpogledu v dokumentacijo spisa. V primeru ustnih razgovorov je po mnenju tožeče stranke mogoče zagotoviti transparentnost, preverljivost in sledljivost postopka le tako, da se o razgovorih vodi popoln zapisnik, v katerega še vpišejo vprašanja, odgovori in ostala dejstva, ki bi lahko vplivala na morebitno neenako obravnavo kandidatov.

27. Glede sestave komisije tožeča stranka pojasnjuje, da dvomi v nepristranskost notarke pri ocenjevanju znanja kandidatov, ki so notarski pomočniki. Možnost vplivanja posameznega člana komisije na izbiro je pri ustnih razgovorih večja. Z imenovanjem notarjev v sestavo komisije se notarski zbornici in notarjem dopušča vpliv na izbiro notarjev, kar je v nasprotju z namenom zakonodajalca. Cilj notarske zbornice namreč ni imenovanje strokovno najbolj usposobljenega kandidata, temveč imenovanje notarskega pomočnika za notarja.

28. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kako je komisija pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti notarskih pomočnikov uporabila merilo vodstvenih sposobnosti. To je mogoče razbrati šele iz dokumentacije zadeve. Omenjeno merilo je bilo uporabljeno v nasprotju z njegovim namenom, ki je v priznanju dodatne strokovne usposobljenosti kandidatom, ki daljše in strnjeno časovno obdobje opravljajo delo na vodstvenem položaju in izvršujejo vodstvene naloge. Komisija je kriterij uporabila tako, da je seštela dneve, ko so notarski pomočniki nadomeščali notarje, pri čemer ni jasno, kako je upoštevala dela proste dni in prekinitve nadomeščanj, ki so se iztekla pred vikendi. Ker opisano po mnenju tožeče stranke ne pomeni kontinuiranega opravljanja dela na vodstvenem položaju, notarskim pomočnikom komisija na tej podlagi ne bi smela priznati točk. Vodstvene sposobnosti zaradi začasnega nadomeščanja notarjev so se notarskim pomočnikom priznavale na podlagi izpisa začasnih nadomeščanj notarjev, ki ga je izdala Notarska zbornica Slovenije, torej na podlagi dokazil, ki ga lahko pridobijo samo notarski pomočniki, ne pa tudi ostali kandidati, četudi so ti nadomeščali svoje delodajalce.

_Glede predloga za združitev zadev_

29. Po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) lahko sodišče s sklepom v skupno obravnavo in odločanje združi več odprtih postopkov o istem predmetu, ki se vodijo pri oddelku sodišča (prvi odstavek 42. člena ZUS-1).

30. Tožeča stranka je sodišču predlagala, da v enotno obravnavo in odločanje združi tri postopke upravnega spora, ki se nanašajo na imenovanje notarjev na tri prosta notarska mesta (dve v Ljubljani in eno v Domžalah), in se pri Oddelku v Mariboru Upravnega sodišča RS vodijo pod opravilnimi številkami II U 11/2023, II U 12/2021 in II U 13/2023, ker naj bi tožbeni zahtevki v vseh treh zadevah temeljili na isti pravni in dejanski podlagi.

31. Predlogu sodišče ni sledilo. Tožeča stranka namreč s tremi samostojno vloženimi tožbami izpodbija tri različne odločbe o imenovanju notarjev, ki ne temeljijo na povsem enakem dejanskem in pravnem stanju: z odločbami so bili za notarje na prosta notarska mesta na podlagi dveh ločenih razpisov imenovani trije kandidati z ugotovljeno različno strokovno usposobljenostjo, odločbe pa tudi niso bile izdane v enem, pač pa v dveh različnih postopkih, ki jim tožeča stranka ne očita povsem enakih nepravilnosti.

**K točki I izreka:**

32. Tožba je utemeljena.

33. Predmet tega upravnega spora je presoja zakonitosti odločbe, s katero je bila stranka z interesom imenovana za notarja na eno izmed dveh razpisanih notarskih mest v Ljubljani. Tožeča stranka odločbi nasprotuje zaradi nezakonito izvedenega izbirnega postopka. Meni namreč, da ravnanje komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov ni bilo v skladu s predpisi in postavljenimi standardi, zaradi česar obstaja dvom v to, ali sta bila na razpisani notarski mesti imenovana kandidata, ki sta najbolj strokovno usposobljena. Nasprotuje tudi uporabi merila vodstvenih sposobnosti, za katerega meni, da ni primerno za presojo strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, iz izpodbijane odločbe pa tudi ne izhaja način vrednotenja vodstvenih sposobnosti izbranih kandidatov. Opisane kršitve pomenijo po njenem mnenju poseg v pravico do enake obravnave po 14. členu Ustave RS ter v pravico do enake dostopnosti delovnega mesta po tretjem odstavku 49. člena Ustave RS.

34. Ker tožeča stranka ni imela možnosti, da v tožbi zatrjevane kršitve uveljavlja že v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, lahko te ugovore uveljavlja v upravnem sporu, v katerem se tožeča in tožena stranka pred sodiščem kot neodvisnim in nepristranskim organom oblasti prvič srečata v enakopravnem položaju, še posebej ob upoštevanju dejstva, da gre za enostopenjski postopek. Če te možnosti tožeča stranka ne bi imela, bi bilo poseženo v njeno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ter v pravico do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic; v nadaljevanju: EKČP).

35. Pogoje za imenovanje notarjev in postopek njihovega imenovanja ureja ZN, ki določa, da notarje na prosto notarsko mesto na podlagi razpisa imenuje minister, ki mora pred imenovanjem notarja pridobiti mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče (prvi in drugi odstavek 10. člena ZN). Zakon v prvem odstavku 8. člena določa formalne pogoje,1 ki jih morajo izpolnjevati kandidati za vstop v nadaljnji postopek, ki je podrobneje urejen v 10.a členu ZN. Ta se začne z izbirnim postopkom, ki ga opravijo zanj posebej kvalificirani člani komisije, v tem postopku pa se preveri strokovna usposobljenost kandidatov ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (ali so kandidati vredni javnega zaupanja za opravljanje notariata). Temeljni cilj postopka pred komisijo je torej strokovna presoja, ali kandidati izpolnjujejo zahteve glede strokovne usposobljenosti. Ta presoja se opravi na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili kandidati, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom. Člani komisije po opravljenem izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev, na podlagi katerega minister izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, izbere strokovno najbolj usposobljenega kandidata. Med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati lahko izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica.2

36. Opisani zakonski okvir je po stališču Vrhovnega sodišča RS namenjen zagotovitvi strokovnosti izvajanja notariata kot javne službe ter zagotovitvi enake dostopnosti notarskih mest vsem pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave RS). Prav preko zagotavljanja poštenega in enakopravnega dostopa do mesta notarja je namreč zagotovljena izbira strokovno najboljšega kandidata za opravljanje navedenih nalog državljankam in državljanom ter drugim osebam, ki storitve notariata kot javne službe potrebujejo. Za zagotovitev enakopravne dostopnosti delovnih mest notarjev s ciljem doseganja največje strokovnosti izbranega kandidata pa je pomembno ne le to, da imenovani kandidat izpolnjuje za imenovanje za notarja predpisane formalne pogoje (8. člen ZN), ki mu omogočijo vstop v izbirni postopek, temveč tudi, da je v tem postopku izbira opravljena na podlagi kriterijev oziroma meril, ki so namenjeni ugotovitvi, kateri izmed kandidatov je za opravljanje navedenega poklica strokovno najprimernejši.3

37. Naloga, da na podlagi vnaprej določenih strokovnih kriterijev oziroma meril oceni, kateri od kandidatov je strokovno najbolj usposobljen za opravljanje poklica notarja, je torej zaupana komisiji, ki je dolžna omenjeno presojo izvesti na način, ki ne dopušča nobenega dvoma v to, da so bila pri strokovni oceni za vse kandidate upoštevana enaka merila, in da so bila ta merila za vse kandidate tudi uporabljena na enak način. Ker lahko minister za notarja imenuje le tistega kandidata, za katerega komisija v izbirnem postopku ugotovi, da je strokovno najbolj usposobljen, je po presoji sodišča pomembno, da je izbirni postopek izveden transparentno, torej tako, da tudi navzven ne vzbuja dvoma o zakonitosti in poštenosti njegove izvedbe oziroma enakosti obravnave posameznih kandidatov. Le na tak način je omogočen objektivni preizkus njegove zakonitosti ne le ministru4 pač pa tudi sodišču v upravnem sporu, ki poleg izpolnjevanja formalnih pogojev za imenovanje notarja presoja tudi zakonitost in vsebinsko pravilnost izvedbe izbirnega postopka (t.i. strokovnost izbire).5 Ocena komisije o ugotovljeni strokovni usposobljenosti kandidatov kot subjektivno vrednotenje strokovnega znanja, izkušenj in veščin kandidatov, pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet sodne presoje.6

38. Način izvedbe postopka pred komisijo, ki predstavlja oblikovni oziroma formalni vidik ugotavljanja strokovne usposobljenosti kandidatov, ureja ZN, ko določa, da komisija strokovnost preverja na podlagi pisne dokumentacije ter z izvedbo pisnega preizkusa ali ustnega razgovora s kandidati. Našteta sredstva preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov predstavljajo del metodologije ocenjevanja, ki jo v splošnem določa že zakon,7 podrobneje pa je omenjena metodologija določena v Pravilniku,8 ki je veljal tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, in ki ga je minister za pravosodje sprejel na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, da mora odločba o izbiri notarja temeljiti na objektivnih, s predpisom sprejetih vsebinskih merilih,9 ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.10 Opisanemu stališču je sledila sprememba ZN,11 po kateri mora komisija v izbirnem postopku strokovno usposobljenost kandidatov vrednotiti ob uporabi kriterijev strokovnega znanja, izkušenj in veščin (četrti odstavek 10.a člena ZN).

39. Strokovno znanje kandidatov se po Pravilniku preverja s pisnim preizkusom ali ustnim razgovorom. Način preverjanja znanja je v avtonomni presoji komisije, biti pa mora za vse kandidate, prijavljene na razpis, enak (drugi odstavek 2. člena Pravilnika). Če se komisija odloči, da bo znanje preverjala z ustnim razgovorom, morajo biti vprašanja pripravljena vnaprej ter za vse kandidate enaka (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Izkušnje in veščine kandidatov pa se po Pravilniku ugotavljajo na podlagi dokumentacije, ki jo prijavi priložijo kandidati (tretji odstavek 2. člena Pravilnika). Pravilnik v okviru metodologije ocenjevanja med drugim določa tudi najvišje število točk, ki jih lahko doseže kandidat pri preizkusu strokovnega znanja (tretji odstavek 5. člena Pravilnika) ter postavlja domnevo, da se za strokovno usposobljenega po kriterijih znanja, izkušenj in veščin šteje kandidat, ki doseže najmanj 70 točk (8. člen Pravilnika).

40. Ker torej metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že zakon in Pravilnik, od komisije ni mogoče zahtevati, da za potrebe izvedbe izbirnega postopka v vsakem primeru posebej izdela in kandidatom vnaprej (pred preverjanjem strokovnega znanja) predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja, kot je ta določena v sprejetih predpisih.12 Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja v posameznem izbirnem postopku, je namreč v avtonomni presoji komisije. Očitki tožeče stranke o kršitvi pravil postopka, ki se nanašajo na uporabo metodologije ocenjevanja znanja kandidatov, zato niso utemeljeni.

41. Čeprav sprejem in vnaprejšnja predstavitev podrobnejše metodologije nista potrebna, pa mora biti iz zapisnikov komisije o ocenjevanju strokovnega znanja, izkušenj in veščin kandidatov oziroma iz mnenja komisije o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki se v postopku posreduje ministru, razvidno, ali so bila in na kakšen način so bila v posameznem postopku uporabljena merila za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, kot jih določa Pravilnik. Le tako se namreč lahko zagotovi naknadna presoja zakonitosti in vsebinske pravilnosti izvedbe izbirnega postopka.

42. Ker se pravila ZUP v postopkih imenovanja notarjev po 4. členu ZUP uporabljajo zgolj smiselno, določb ZUP o sestavi in vsebini zapisnika v upravnem postopku ni treba upoštevati v celoti, pač pa le v obsegu, ki je potreben, da se doseže namen, ki ga izbirni postopek zasleduje in da se omogoči naknaden preizkus zakonitosti in vsebinske pravilnosti izvedbe izbirnega postopka. Kljub vsemu pa mora biti tudi ta postopek izveden v skladu z načelom poštenega postopka.

43. Kadar se komisija odloči, da bo strokovno znanje preverjala z ustnimi razgovori s kandidati, mora biti tako iz zapisnikov o opravljenih razgovorih razvidno ne le skupno število točk, jih je prejel posamezni kandidat (skupaj ali po posameznem članu komisije), pač pa tudi število (možnih in prejetih) točk za vsako od zastavljenih vprašanj posebej. Ker se sodišče, kot že obrazloženo, v vsebinsko pravilnost strokovne ocene komisije ne sme spuščati, za sodno presojo ni potrebno, da zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati poleg vprašanj (ki so sicer obvezna sestavina zapisnika) vsebujejo tudi odgovore kandidatov na zastavljena vprašanja, je pa to dobrodošlo za zagotavljanje izkazovanja transparentnosti in objektivnosti izvedenega postopka, saj je le na tak način odpravljen vsakršen dvom v izvedbo postopka. Kljub navedenemu pa mora biti iz zapisnika razvidno vrednotenje posameznih vprašanj ter način izračuna skupnega števila točk, kar je še pomembneje v primerih, kakršen je tudi obravnavani, ko se komisija odloči, da bodo kandidatom vprašanja postavljali vsi člani komisije, ki lahko posameznemu kandidatu podelijo vsak enako skupno število točk, število vprašanj, ki jih postavijo posamezni člani komisije, pa se med člani bistveno razlikuje.

44. V obravnavani zadevi namreč iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je vsaka od treh članic komisije kandidatom po kriteriju strokovnega znanja lahko podelila skupaj največ 30 točk, iz zapisnikov o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati pa je razvidna velika razlika v številu vprašanj, ki so jih posamezne članice komisije zastavile kandidatom. Ena od članic komisije (notarka C. C.) je tako kandidatom postavila 7 različnih vprašanj (pri čemer so 4 zastavljena vprašanja pod zaporednimi številkami 1, 2, 4 in 6 v zapisniku navedena dvakrat), drugi dve članici komisije pa sta kandidatom postavili bistveno višje število (ena 22, druga pa 26) vprašanj. Tako ni jasno, na kakšen način oziroma kako so se posamezna vprašanja vrednotila. Zaradi tako velikega nesorazmerja v številu zastavljenih vprašanj med posameznimi članicami komisije, in ker v zapisnikih ni navedeno število točk, ki so jih kandidati prejeli za odgovore na vsako od zastavljenih vprašanj, razvidno pa tudi ni, ali so bila pri skupnem seštevku točk upoštevana tudi ponovljena vprašanja, sodišče tudi ne more preveriti pravilnosti skupnega seštevka točk po kriteriju strokovnega znanja kandidatov, ki je bistveno za presojo pravilnosti rangiranja kandidatov glede na njihovo strokovno usposobljenost. Ob takšnem številu vprašanj (skupaj 55) pa se postavlja tudi vprašanje doslednosti pri preverjanju znanja v časovnem okviru, v katerem je bil razgovor s kandidati opravljen (cca. 1/2 ure na posameznega kandidata, vključno z njegovo predstavitvijo in navedbo razlogov za prijavo na prosto notarsko mesto), saj navedeno pomeni, da je bila posameznemu vprašanju skupaj z odgovorom namenjena manj kot minuta.

45. Sodišče pa še pripominja, da mora zapisnik komisije poleg zastavljenih vprašanj kandidatom ter števila točk vsebovati tudi druge splošne sestavine, ki so nujne za sodni preizkus, vključno s podatkom o tem, kdaj je bilo zapisano dejanje začeto in kdaj končano, kdo je bil navzoč pri dejanju, zapisnike pa mora zapisnikar skupaj s člani komisije tudi podpisati. Zapisnik se piše med opravljanjem dejanja, v primeru ustnih razgovorov torej med potekom razgovora pred komisijo.

46. Po vpogledu v zapisnike o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da so zapisniki tudi formalno pomanjkljivi. V uvodu namreč nimajo zapisa o tem, katere osebe so bile navzoče pri ustnem razgovoru (tožeča stranka zatrjuje, da so bili zapisniki pisani vnaprej ali naknadno), saj naj v času razgovora ne bi nihče pisal zapisnika, zapisnikov pa zapisnikar, sicer naveden z imenom in priimkom, tudi ni podpisal. Tako ni jasno, kdo je bil dejansko prisoten na ustnem razgovoru, kakor tudi ne, kdaj je bil zapisnik sploh pisan.

47. Zaradi vseh opisanih pomanjkljivosti tako ni mogoče preveriti, ali so zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati sploh verodostojni in ali se je strokovno znanje kandidatov na ustnem razgovoru ugotavljalo v zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku.

48. Za seznanitev kandidatov z odločitvijo ter za sodno presojo izbirnega postopka pa je ključna tudi obrazložitev odločbe ministra o imenovanju notarja, ki mora biti obrazložena tako, da je mogoče iz nje jasno in nedvoumno (brez vpogleda v razpisno dokumentacijo) ugotoviti ne le, katera vnaprej določena merila je komisija uporabila za presojo strokovne usposobljenosti v posamičnem primeru, pač pa mora biti iz nje razvidno tudi število točk, ki jih je izbrani kandidat po posameznih merilih iz Pravilnika prejel v izbirnem postopku.

49. Pravila ZUP glede obrazložitve upravnih odločb se namreč smiselno uporabljajo tudi v zadevah imenovanja notarjev, saj gre za javnopravno odločanje organa oziroma ministrice, na katero so prenesena pooblastila za odločanje o javnem razpisu. Po ZUP mora organ v odločbi navesti tako pravne kot tudi dejanske preudarke, ki so ga vodili pri odločanju. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima stranka ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov zadeve, kar izhaja tako iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) kot tudi pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP). Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, pa je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.13 Le na podlagi ustrezno obrazložene odločbe lahko sodišče preveri zakonitost izbirnega postopka in vsebinsko pravilnost njegove izvedbe. Kandidatovi pravici do sodelovanja v zakonitem izbirnem postopku mora namreč z razlogi slediti tudi ministrova odločba o izbiri, ko povzema delo strokovne komisije pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov. Le na takšen način je neizbranemu kandidatu omogočeno uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva, ki pred sodiščem lahko uveljavlja kršitev, da postopek za izbiro ni temeljil na vidikih in zahtevah strokovnosti.14

50. Izpodbijana odločba po ugotovitvi sodišča takšne obrazložitve nima. Ministrica namreč v obrazložitvi odločbe glede poteka izbirnega postopka pojasnjuje zgolj, da je komisija strokovno usposobljenost kandidatov v postopku preverjala na podlagi določb Pravilnika in da je vsaka od članic komisije v ustnem razgovoru odgovore kandidatov lahko ocenila z največ 30 točkami. Ker iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera merila je komisija v skladu z določbami Pravilnika uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih, je odločba neobrazložena do te mere, da sodišče ne more učinkovito preizkusiti zakonitosti izbirnega postopka, ki je ključen za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata za notarja. V odločbi ministrica ni konkretizirano pojasnila, kateri razlogi so vodili k odločitvi o izbiri kandidata, saj je merilo strokovnosti, o katerem se izjavi komisija, zgolj eden od kriterijev za odločanje. Brez vpogleda v dokumentacijo spisa tudi ni mogoče preveriti, ali je komisija pri vrednotenju veščin izbranega kandidata uporabila tudi merilo vodstvenih sposobnosti iz 2. alineje 7. člena Pravilnika in kolikšno število točk je izbrani kandidat po navedenem merilu (kolikor je bilo to sploh uporabljeno) prejel. 51. Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin (in v tem okviru tudi vodstvenih sposobnosti) izbranega kandidata pa kot del strokovne ocene komisije ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni očitek o neobjektivnosti merila vodstvenih sposobnosti kandidatov,15 saj omenjeno merilo glede na vsebino, določeno v Pravilniku, ni v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje postopek izbire notarjev (to je izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata pod pogoji, ki so enaki za vse kandidate).

52. Utemeljen tudi ni tožbeni ugovor, ki se nanaša na dogodek, ki se je pripetil pri izvedbi ustnih razgovorov s kandidati, ko se je ena od (sicer neizbranih) kandidatk po zaključenem ustnem razgovoru vrnila v prostor, kjer je komisija opravljala ustne razgovore s kandidati) ter ugovor, ki se nanaša na sestavo komisije. V komisijo lahko namreč minister imenuje katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoja, določena v tretjem odstavku 10.a člena ZN, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit ter najmanj pet let delovnih izkušenj na pravniških delih. Tožeča stranka je v tožbi zgolj na splošno nasprotovala praksi ministra, da se v komisijo imenuje praviloma tudi notarja, ob tem pa ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost notarke, ki je sodelovala v komisiji, in morebitne razloge, ki bi v obravnavanem primeru utemeljevale njeno izločitev iz izbirnega postopka zaradi pristranskosti.16

53. Ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (odločba ni ustrezno obrazložena, izbirni postopek pa tudi ni bil voden zakonito oziroma tako, da bi bilo mogoče preveriti vsebinsko pravilnost njegove izvedbe), kar je vplivalo na zakonitost odločitve o izbiri, je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek v fazo opravljanja izbirnega postopka pred komisijo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo pri ponovnem odločanju treba upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

54. Sodišče je na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev (to je potek izbirnega postopka pred komisijo oziroma način izvedbe preizkusa strokovne usposobljenosti kandidatov), med strankami ni bilo sporno. Sporno je bilo le vprašanje, ali je bil izbirni postopek izveden zakonito in tudi vsebinsko pravilno tako, da je bil na prosto notarsko mesto imenovan strokovno najbolj usposobljen kandidat. **K točki II izreka:**

55. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki, ki je v postopku uspela, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, kar znaša skupaj z 22 % DDV 347,70 EUR.

56. Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

**K točki III izreka:**

57. Povračilo stroškov postopka je zahtevala tudi stranka z interesom, ki je v postopku nastopala na strani tožene stranke.

58. Odločitev o stroških stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013) in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka.

59. Ker je sodišče tožbi ugodilo, stranka z interesom, ki si je v postopku prizadevala za zavrnitev tožbe, objektivno gledano ni uspela, zaradi česar tudi ni upravičena do povračila priglašenih stroškov. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ki ga je postavila, je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 8. člena ZN (razen pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) preveri ministrstvo, pristojno za pravosodje. 2 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 13. in 15. točka obrazložitve. 3 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 9., 10. in 15. točka obrazložitve. 4 Minister lahko kot politični funkcionar, odgovoren za imenovanje notarjev, preveri zakonitost izbirnega postopka in pred imenovanjem odredi vse, kar je potrebno, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo – tako VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 15. točka obrazložitve. 5 Sodba VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 18. točka obrazložitve. 6 Glej npr. sodbe VSRS I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 9. točka obrazložitve ter I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 12. točka obrazložitve. 7 Sodba I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 9. točka obrazložitve. 8 Omenjeni Pravilnik je bil sprejet dne 16. 2. 2022, veljal pa je v času od dne 19. 2. 2022 do dne 27. 1. 1023, ko je začel veljati Pravilnik o merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, ki v 10. členu določa, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo in končajo po dosedanjih predpisih. 9 Merila povedo, katere konkretne vsebine, povezane z delovanjem notariata, komisija vrednoti pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov. 10 Sodba I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 16. točka obrazložitve. 11 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H). 12 Oblikovanje metodologije ocenjevanja znanja v primeru vsakega razpisnega postopka posebej je bilo smiselno predvsem v obdobju pred uveljavitvijo Pravilnika, ko metodologija ocenjevanja v predpisih še ni bila določena tako podrobno. 13 Sodba VSRS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004. 14 Sodba VSRS I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 12. točka obrazložitve. 15 Po 7. členu (2. alineja) Pravilnika se kandidatove veščine preverijo tudi na podlagi vodstvenih sposobnosti, ki jih izkazuje prijavi priložena dokumentacija, pri čemer se kandidatu za vsako dopolnjeno leto vodenja, usklajevanja ali izvajanja del kot vodje najmanj petim osebam, vključno z njim, podeli 0,5 točke, vendar skupno največ 5 točk. 16 Razloge za izločitev določa ZUP v 35. in 36. členu.