Jedro

Sestavni del predloga za dopustitev revizije je tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Za utemeljitev te pomembnosti pa ne zadošča le povzemanje določbe 367.a člena ZPP.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožena stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je tožničini tožbi ugodilo, odločbo Občine Cerknica, št. 410-22/2018 (2) z dne 18. 5. 2021, odpravilo in postopek ustavilo. Z navedeno odločbo je upravni organ za enostanovanjsko hišo na naslovu tožnice, ki stoji na zemljišču, par. št. 4011, k. o. ..., v naselju ..., tožnici kot lastnici do celote, odmeril komunalni prispevek za priklop na javno kanalizacijsko omrežje (izboljšanje komunalne opremljenosti) v višini 1581,20 EUR in ji glede na njena prejšnja plačila (šlo je namreč za ponovljeni upravni postopek) naložil plačilo razlike v višini 394,03 EUR. Določil je način plačila, tudi v primeru zamude, odločil, da po celotnem plačilu zneska upravni organ izda potrdilo o opravljenem plačilu, ter da stroški postopka niso nastali. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 410-22/2019 (2) z dne 3. 8. 2021, pritožbo tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, zavrgel, v preostalem zavrnil. 2. Upravno sodišče je v obrazložitvi sodbe poudarilo, da komunalni prispevek ni bil odmerjen v razumnem času, kot je bilo to predvideno s sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, saj je od zakonitega priklopa tožničine nepremičnine na kanalizacijsko omrežje poteklo več kot pet (do dne izdaje prvotne upravne odločbe) oziroma osem let (do dne izdaje odločbe v ponovljenem postopku). Zaradi navedenega je tožbi ugodilo na način, kot pojasnjeno v 1. točki te obrazložitve.

3. Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja vprašanji: 1) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je odločilo izven trditvene podlage strank, bistveno kršilo procesne določbe Zakon o upravnem sporu? 2) Ali je s tem, ko je pričetek roka za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka vezalo zgolj na datum priključitve uporabnika na kanalizacijsko omrežje, brez da bi sploh ugotavljalo in upoštevalo vse okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da se sploh lahko ugotovijo obračunski stroški, ki so podlaga odmere in izdaje odločbe komunalnega prispevka, materialni predpis napačno uporabljen?

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi narave revizije kot sredstva za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), zahteva od stranke pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Tako mora predlagatelj v skladu z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP v predlogu poleg natančno in konkretno navedenega spornega pravnega vprašanja navesti še pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru revizijsko sodišče predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

6. Sestavni del predloga je torej tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.1 Obravnavani predlog pa glede tega vsebuje le predlog, da naj „Vrhovno sodišče RS skladno z določbo 367. a člena ZPP zoper navedeno sodbo dopusti revizijo...“. Gre torej le za sklicevanje na zakonsko določbo, brez kakršnekoli konkretizacije. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča za utemeljitev pomembnosti ne zadošča le povzemanje določbe 367. a člena ZPP.2 V obravnavanem primeru pa gre še za nekaj manj od tega, zato Vrhovno sodišče zaključuje, da predlog zahtevane vsebine v smislu okoliščin, ki kažejo na pomembnost vprašanj, nima. Dejansko je vložen kot revizija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka upravnega spora.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8. Predlagateljica je zahtevala tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije, vendar s predlogom ni uspela, zato sama trpi svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklep VSRS II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 2 Npr. sklepa III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023 in III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022.