Jedro

Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (drugi in tretji odstavek ZOdv). Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica, zato ima tudi pooblastilo, da izdaja odločbe v zvezi z obsegom opravljanja odvetniške dejavnosti. To pomeni, da tožnikova izjava ne more nadomestiti odločbe Odvetniške zbornice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 5035989 z dne 26. 2. 2008 in št. 15 5035989 z dne 4. 9. 2007 s katerima je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do delne starostne pokojnine. Zavrnilo je tudi zahtevek s katerim je tožnik zahteval, da se mu prizna pravica do delne starostne pokojnine od 13. 8. 2007 z vsemi naknadnimi uskladitvami, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dnevov zapadlosti vsakokratnih mesečnih zneskov delne pokojnine, ter da naj o odmeri in izplačevanju delne starostne pokojnine odloči tožena stranka s posebno odločbo. Sodišče je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da sta izpodbijani odločbi zakoniti, saj tožniku ni mogoče priznati pravice do delne starostne pokojnine na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da tožnik v času vodenja postopka pri toženi stranki ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do delne starostne pokojnine, saj je bilo ugotovljeno, da je odvetniško dejavnost začel opravljati s polovico polnega delovnega časa šele od 5. 1. 2009 dalje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 399. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da je zmotno stališče, da iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije št. 43/09 z dne 8. 1. 2009 izhaja pravno relevantno dejstvo, da tožnik od 5. 1. 2009 (in ne od 13. 8. 2007) dalje opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa. Tožnik si kot samostojni odvetnik sam določa delovni čas za opravljanje odvetniške dejavnosti, kar pomeni, da mu delovnega časa ne določa Odvetniška zbornica. Glede na navedeno meni, da si sam lahko odloča tudi začetek opravljanja odvetniške dejavnosti s polovico polnega delovnega časa, kar pomeni, da mu je treba od 13. 8. 2007 dalje priznati pravico do delne starostne pokojnine. Tožnik je tudi v zahtevi z dne 13. 8. 2007 pri tožni stranki navedel, da od navedenega datuma dela s polovico polnega delovnega časa in pred sodiščem izpovedal, da mu prijavno-odjavna služba ni hotela obravnavati spremembe s 40-urnega na 20-urni delovni čas. Tudi če bi bilo pravilno stališče sodišča druge stopnje, da gre med zahtevo za priznanje delne pokojnine po ZPIZ-1 in prijavo spremembe obveznega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 in nadaljnji) za dva povsem ločena postopka, sodišče ne bi moglo zaključiti, da iz matične evidence izhaja, da tožniku ne pripada pravica do delne pokojnine. Po tožnikovem mnenju je s svojo zahtevo z dne 13. 8. 2007 veljavno določil, da odslej dela s polovičnim delovnim časom. Ker je o navedenih odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi listinami, meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Revizija zmotno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker tožnik meni, da obstoja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje se v upravnem spisu nahaja odločba Odvetniške zbornice Slovenije št. 43/09 z dne 8. 1. 2009 iz katere izhaja, da tožnik od 5. 1. 2009 opravlja odvetniško dejavnost le s polovico delovnega časa. V skladu s 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek, ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnik v postopku ni predlagal nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je dejavnost odvetništva opravljal s polovico delovnega časa že od 13. 8. 2007. Tožnik tudi ni predložil morebitnega potrdila po prvem odstavku 25. člena ZMEPIZ, da bi prijavno odjavna služba zavrnila prijavo v zavarovanje za skrajšan delovni čas, niti zatrjeval, da bi zahteval pravno varstvo zoper tako odločitev. Zmotno je stališče revidenta, da je z zahtevo z dne 13. 8. 2007 lahko sam veljavno določil, da od navedenega datuma dalje dela s polovico delovnega časa in da mu do tega dne gre tudi delna starostna pokojnina. Glede na določbo drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 in upoštevaje postopek določen v 43. členu ZMEPIZ je takšno stališče napačno. Ker iz odločbe Odvetniške zbornice z dne 8. 1. 2009 (upoštevaje popravek odločbe z dne 26. 1. 2009) izhaja, da tožnik od 5. 1. 2009 dalje opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa, tožnik pa ni dokazal, da bi odvetniško dejavnost opravljal s polovičnim delovnim časom že od 13. 8. 2007, ni ugotoviti, da bi bila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico polnega delovnega časa. Pri tem je v smislu določb drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pogoj za pridobitev pravice do delne pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve oziroma opravljanja dejavnosti v polnem delovnem času. Na podlagi 178. člena ZPIZ-1 uživalec pokojnine, ki ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca, s tem, da se mu v tem primeru lahko izplačuje le polovica pokojnine, če je zaposlen največ za polovico delovnega časa.

9. V zadevi sicer ne gre za zaposlitev tožnika za polovico polnega delovnega časa, temveč za opravljanje odvetniške dejavnosti kot svobodnega poklica (drugi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu - ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in nadalj.). Z zakonom ni predpisan delovni čas za odvetnika, kljub temu pa je pri presoji v tem primeru položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa (1).

10. Iz ugotovitev sodišč nižje stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke z dne 28. 8. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 7. 2006 dalje. Ker je dne 3. 7. 2006 ponovno pričel opravljati samostojno odvetniško dejavnost, mu je bilo izplačevanje starostne pokojnine ustavljeno.

11. Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (drugi in tretji odstavek ZOdv). Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica, zato ima tudi pooblastilo, da izdaja odločbe v zvezi z obsegom opravljanja odvetniške dejavnosti. To pomeni, da tožnikova izjava ne more nadomestiti odločbe Odvetniške zbornice. Iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije št. 43/09 z dne 8. 1. 2009 pa izhaja, da tožnik šele od 5. 1. 2009 dalje opravlja odvetniško dejavnost le s polovico delovnega časa.

12. Tožnik ima izpolnjena potrebna pogoja starosti in pokojninske dobe po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. V času izdaje spornih odločb pa ni izpolnjeval pogoja iz drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1, ki določa, da se upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa. Kot sta ugotovili sodišči nižje stopnje iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije št. 43/09 z dne 8. 1. 2009 in iz pregleda skupne pokojninske dobe (priloga B1) izhaja, da tožnik šele od 5. 1. 2009 dalje opravlja dejavnost odvetništva v skrajšanem delovnem času (20 ur na teden). To pomeni, da v času vodenja postopka pri toženi stranki ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do delne starostne pokojnine, saj takrat dejavnost odvetništva ni opravljal s polovico polnega delovnega časa. Glede na navedeno, sta odločbi tožene stranke zakoniti in sta sodišči nižje stopnje pravilno zavrnili tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine že od 13. 8. 2007 dalje.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 o ugotovitvi neskladnosti prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena PIZ-1 z Ustavo RS ter stališče Vrhovnega sodišča zavzeto v zadevi VIII Ips 172/2006 z dne 25. 10. 2007.