Jedro

V skladu z 226. členom ZPP mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, na katero se stranka sklicuje, priložen overjen prevod. Glede na navedeno, ker je priložena listina v tujem jeziku in ni priložen njen overjen prevod, obstoj pooblastilnega razmerja med odvetnikom, ki je vložil pritožbo, in tožnikom ni izkazan.

Tožnikov pooblaščenec ni izkazal niti zatrjeval obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, niti ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu.

Ker pa tudi tožnik sam ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe (četrti odstavek 86. člena ZPP), saj niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo z dne 8. 12. 2015, vloženo zoper sklep z dne 18. 11. 2015, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je tožnik pritožbo, ki jo je sicer prevedel stalni sodni tolmač za slovenski jezik, vložil sam, v pritožbi pa ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki te pravice nima.

2. Tožnik v pritožbi z dne 25. 1. 2016, ki jo je prevedel stalni sodni tolmač, med drugim navaja, da je pritožbo vložil po odvetniku, torej osebi, ki ima pravno izobrazbo, a je, ker jo je prej dal prevesti sodnemu tolmaču, bila napačno naslovljena na naslovno sodišče, vse zaradi pomanjkanja časa. Zato ni bilo razloga za njeno zavrnitev.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že sodišče prve stopnje, po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Pritožbo zoper sklep je tožnik sicer vložil po odvetniku A. A. iz Teslića. Pritožbi je kot dokaz teh navedb priložena listina v tujem jeziku in tuji pisavi z dne 26. 11. 2015. V skladu z 226. členom ZPP pa mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, na katero se stranka sklicuje, priložen overjen prevod. Glede na navedeno, ker je priložena listina v tujem jeziku in ni priložen njen overjen prevod, obstoj pooblastilnega razmerja med odvetnikom, ki je vložil pritožbo, in tožnikom ni izkazan (enako npr. sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 18/2012 z dne 2. 4. 2012 in X Ips 309/2015 z dne 27. 1. 2016). Za pooblastilo namreč veljajo enaka pravila kot za listine, s katerimi stranka dokazuje svoje navedbe.

6. Pritožbo je tožnik tako vložil po tujem odvetniku, za katerega sicer ni izkazal obstoja pooblastilnega razmerja. Pod kakšnimi pogoji pa tuj odvetnik lahko opravlja odvetniški poklic oziroma zastopanje strank pred državnimi organi v Republiki Sloveniji, pa določa Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS. št. 18/93 s spremembami,v nadaljevanju ZOdv). V 2.a členu ZOdv določa, da lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, opravlja ta poklic v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov (1. člen ZOdv), velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v RS z vpisom v imenik tujih odvetnikov. To izhaja med drugim iz drugega odstavka 30. člena ZOdv, ki določa, da se tuj odvetnik, ki ima v RS pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica, ter iz drugega odstavka 31. člena istega zakona, ki določa, da je imenik odvetnikov sestavljen iz 1. imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, 2. imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“ in 3. iz imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države. Pogoji za vpis tujih odvetnikov v imenik tujih odvetnikov pa so določeni v poglavju III.A Opravljanje storitev in odvetniškega poklica tujih odvetnikov v Republiki Sloveniji. ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti.

7. Tožnikov pooblaščenec pa ni izkazal niti zatrjeval obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik po odvetniku.

8. Glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pa lahko v postopku s pritožbo stranka opravlja dejanja v postopku (tudi) po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Vendar tožnikov pooblaščenec ni izkazal niti ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu.

9. Ker pa tudi tožnik sam ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe (četrti odstavek 86. člena ZPP), saj niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela.

10. V skladu s 336. členom ZPP se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče tožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko tožnik izkazal sposobnost za vložitev pritožbe, ampak je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

11. O zadevi je odločala sodnica poročevalka v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.