Jedro

Ker tožnik v roku, določenem v pozivu ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. To sodišče je dne 25. 5. 2015 prejelo tožbo skupaj s tožbenima prilogama (A1 – A2), med katerimi je odločba RS, Ministrstva za notranje zadeve z dne 14. 4. 2015. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da je iz podatkov razvidno, da ima tožnik stalno prebivališče v tujini in da ob vložitvi tožbe ni imenoval svojega pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji. Vendar pa zgolj zaradi povedanega sama po sebi tožba še ni bila nesposobna za obravnavanje, saj jo je podpisal sam tožnik in je iz nje mogoče jasno razbrati zoper kateri dokončni upravni akt je uperjena, navedeni pa so tudi razlogi, zakaj tožnik vlaga tožbo in kaj predlaga. Ker pa mora po določbah 1. odstavka 146. člena ZPP tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem tožniku naloži, da v določenem roku imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožnik v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže; sklep o tem se tožniku vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

2. Ker tožnik po podatkih tožbe živi v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca za ta sodni postopek, ob vložitvi tožbe pa tudi ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je zato sodišče s posebnim sklepom postavilo začasno zastopnico z nalogo, da tožniku pošlje sklep št. I U 747/2015-2 z dne 28. 5. 2015, s katerim mu je naložilo, da v roku 30 dni imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Hkrati ga je opozorilo, da v nasprotnem primeru, če tožnik tega ne bo storil in v danem roku ne bo ustrezno dopolnil nerazumljive in nepopolne tožbe ter imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bo sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma 5. odstavka 108. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 104. člena navedenega zakona in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. Tožniku je bilo to pisanje vročeno 28. 5. 2015. Vendar tožnik v danem roku ni sledil pozivu sodišča v citiranem sklepu.

3. Ker tožnik v roku, določenem v pozivu z dne 28. 5. 2015, navedene pomanjkljivosti tožbe ni odpravil in ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1 ter 5. odstavka 108. člena in 1. odstavka 146. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.