Jedro

Po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako tožbene zahtevke kot podredne tožbene zahtevke, med drugim tudi zahtevek za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR. Razlogov za tako odločitev v tem delu prvostopna sodba nima.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje le deloma spremenilo glede datuma prenehanja delovnega razmerja in s tem povezanimi denarnimi zahtevki, v ostalem, tudi glede odpravnine, pa je pritožbo tožnice zavrnilo. Glede zavrnitve zahtevka za plačilo odpravnine je navedlo, da po določbi prvega odstavka 159. člena ZJU ni pravne podlage za priznanje pravice do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Glede odpravnine se ne uporabljajo določbe ZDR, temveč določbe ZJU, ki pa pravice do odpravnine za tak primer ne določa. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo le v delu glede odpravnine iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da bi sodišči morali kot pravno podlago za odločitev uporabiti ZDR, ker ZJU o tem ne določa ničesar. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti z ustreznim tolmačenjem in uporabo analogije. Pravica javnih uslužbencev do odpravnine izhaja tudi iz določb Konvencije MOD št. 158, določba ZJU, ki jim te pravice ne priznava pa bi bila tudi v neskladju s 14. členom Ustave.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Predmet revizijske presoje je tako le sodba sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka in to le v delu, ki se nanaša na točko II/4 izreka prvostopne sodbe.

6. Revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnica le navede, ga pa ne opredeli določno in tudi z ničemer niti smiselno ne utemelji. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. ZDR ureja tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 2. člena ZDR). Tak poseben zakon je za javne uslužbence ZJU, ki ima podobno določbo v prvem odstavku 5. člena: za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja, veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, kolikor ta (torej ZJU) ali drug poseben zakon ne določa drugače. 9. Po določbi prvega odstavka 109. člena ZDR je dolžan delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, izplačati delavcu odpravnino. Tako pravico imajo po ZDR tudi javni uslužbenci. Vprašanje je torej le, ali je ZJU (ali kakšen drug zakon) določil, da njim ta pravica ne gre.

10. ZJU je v osnovnem besedilu (Uradni list RS, št. 35/2005-UPB1) imel posebne določbe tako glede prenehanja delovnega razmerja (XXI. poglavje) kot glede ugotavljanja nesposobnosti (XIX. poglavje). Tako je med drugim tudi izrecno določal, da se javnemu uslužbencu, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj oziroma za svoje delovno mesto (pa ga ni mogoče premestiti), odpove pogodba o zaposlitvi brez pravice do odpravnine (prvi odstavek 142. člena ZJU). Toda te določbe so bile z novelo ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/2005) spremenjene. Iz določbe prvega odstavka 159. člena ZJU tako izhaja, da tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca iz razloga nesposobnosti veljajo določbe ZDR, razen določb „glede definicije nesposobnosti, odpravnine in možnosti premestitve“.

11. Določba 159. člena ZJU nedvomno pomeni, da se ne uporablja druga alineja prvega odstavka 88. člena ZDR, ker ZJU glede na posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev drugače definira (opredeljuje) predvsem nesposobnost uradnikov. Vendar pa ob upoštevanju tudi določbe 162. člena ZJU razlog nesposobnosti v ZJU ni bistveno drugače opredeljen kot v drugi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Premestitve ZDR ne pozna. Morda je imel ZJU v mislih izključitev določb ZDR o ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena v zvezi z 90. členom ZDR). ZJU namreč ohranja premestitve (razporeditve) in v primeru nesposobnosti je pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi predhodna ugotovitev o možnosti premestitve. Da se določbe ZDR o odpovedi (pogodbe o zaposlitvi) s ponudbo nove pogodbe, za javne uslužbence ne uporabljajo, določa že sedmi odstavek 147. člena ZJU.

12. Prvi odstavek 159. člena ZJU v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tudi glede plačila odpravnine določa, da se ne uporabljajo določbe ZDR, temveč določbe ZJU. V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga sam ZJU plačila odpravnine ne ureja drugače v tistem delu, ko kot (dodaten) razlog za odpoved v 162. členu določi neizpolnjevanje pogojev, torej razlog, ki se po ZDR tudi šteje kot razlog nesposobnosti. Sodišče pa pravilno ugotavlja, da po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.

13. ZJU drugače in širše od ZDR ureja možnost premestitve javnega uslužbenca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Poleg tega so javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalnih skupnosti na podlagi ZJU glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja tudi sicer v drugačnem položaju od delavcev, zaposlenih zgolj na podlagi določb ZDR. Zato različna ureditev pravice do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne pomeni protiustavnega neenakopravnega obravnavanja. Prav tako ne gre za kršitev določb Konvencije MOD 158, saj je tudi javnemu uslužbencu, ki ostane brez zaposlitve zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zagotovljeno nadomestilo za čas brezposelnosti kot ena od možnih oblik zagotavljanja socialne varnosti v smislu navedene Konvencije.

14. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.