Jedro

Po 6. odst. 45. člena ZOR predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če se okoliščine niso spremenile, toženec pa jih ob sklenitvi pogodbe le ni poznal, se na navedeno določbo ne more sklicevati.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki znesek 1.300 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi v višini, kot se obrestujejo devizne hranilne vloge v nemških markah na vpogled od 1.6.1994 dalje do plačila ter ji povrniti 23.419,00 SIT stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela, ker toženec brez upoštevnega razloga ni s tožečo stranko sklenil glavne pogodbo o zakupu poslovnih prostorov. Zavrnjen pa je bil zahtevek tožeče stranke za povrnitev škode iz naslova polmesečne izgube na realizaciji v višini 277.189,60 SIT.

Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, izpodbija zavrnilni del sodbe.

Prvostopnemu sodišču očita, da ni izvedlo celovite dokazne ocene.

Tožeča stranka je svojo trgovino dajala v najem, ker je poslovala z izgubo. Ker toženec s tožečo stranko zakupne pogodbe kljub obveznosti iz predpogodbe ni sklenil, se je izguba tožeče stranke podaljšala za polovico meseca, to je do 31.3.1994, ko je tožeča stranka sklenila najemno pogodbo z drugim interesentom.

Toženec pa se po svoji pooblaščenki pritožuje zoper ugodilni del sodbe. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je pred podpisom predpogodbe zahteval od tožeče stranke izročitev podatkov o poslovanju za vse mesece preteklega leta z namenom, da bi si izdelal analizo poslovanja, ki je bila zanj bistvena pri odločitvi o najemu.

Tožeča stranka pa je te podatke namenoma prikrivala. Pokazala mu je podatke le za dva zadnja meseca v preteklem letu, podatke za ostale mesece pa mu je izročila šele po podpisu predpogodbe. Prikrivanje dejanskih podatkov pa je vplivalo na tožnikovo odločitev v zvezi s sklenitvijo zakupne pogodbe. V zvezi z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da bi takšni zatrjevani razlogi, zaradi katerih je med strankama bila sklenjena najprej predpogodba, bili v tej predpogodbi tudi zapisani, pa pritožba navaja, da je bila sestavljalec pogodbe tožeča stranka in ta je tožencu narekovala pogoje. Toženec je sam iskreno pojasnil, da v kolikor bi v trenutku podpisa predpogodbe razpolagal s podatki, ki so mu bili izročeni po podpisu pogodbe, pogodbe ne bi nikoli sklenil. Njegov ugovor, da so bile okoliščine po sklenitvi predpogodbe tako spremenjene, da je bil zaradi njih primoran odstopiti od pogodbe, so zato utemeljene.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke: Pritožba tožeče stranke, ki prvostopnemu sodišču očita necelovito dokazno oceno, ne pove, katerih dokazov sodišče ni ocenilo, niti kateri dokazi naj bi kazali na utemeljenost tožbenega zahtevka.

Trditev tožeče stranke, da ji je s poslovanjem v trgovini, ki naj bi jo dala v najem tožencu, nastajala izguba, niti ni bila sporna.

Tožeča stranka je zahtevek v zvezi s tem opredelila kot "polmesečno izgubo na realizaciji" v višini 277.189,60 SIT, zahtevek pa dokazovala z listino, ki izkazuje "realizacijo N trgovine - dnevni izkupički" iz katere izhaja, da je v drugi polovici meseca bila realizacija za 203.158,80 SIT nižja kot v prvi polovici meseca marca.

Kot je ugotovilo prvostopno sodišče, pa je že pred 15.3.1994 bilo tožeči stranki znano, da toženec trgovine ne bo prevzel, zaradi česar ni bilo nikakršnega razloga, da ne bi tudi v drugi polovici meseca marca poslovala na enak način kot v prvi polovici istega meseca, ko je pričakovala sklenitev najemne pogodbe s 15.3.1994. Tožeča stranka torej ni dokazala, da bi bila nižja realizacija posledica toženčevega odstopa od predpogodbe. V pritožbi pa tožeča stranka zatrjuje, da ji je zaradi nesklenitve pogodbe v drugi polovici marca nastala izguba, kar bi pomenilo, da so bili stroški poslovanja oz. obratovanja višji od prihodkov. Dejstvo je, da je tožeča stranka prav zato, ker ji je izguba nastajala, trgovino oddajala v najem. Nastanek takšne škode bi lahko preprečila s prenehanjem poslovanja. Da bi ji kljub temu nastali kakšni fiksni stroški, ki bi predstavljali zanjo škodo, pa v postopku ni zatrjevala, saj je bila podlaga tega dela zahtevka zastavljena na zgoraj opisani način.

K pritožbi tožene stranke: Iz pritožbenih navedb tožene stranka izhaja, da naj bi jo tožeča stranka pred sklenitvijo predpogodbe zavajala s prikrivanjem dejanskih podatkov o poslovanju trgovine v celem preteklem letu. Za tako pritožbeno trditev pa ni najti opore v izvedenih dokazih, niti pritožba ne ponuja novih. Tožnik sam priznava, da je pred sklenitvijo predpogodbe imel na razpolago podatke o poslovanju trgovine za zadnja dva meseca v letu. Da mu ostalih podatkov tožeča stranka ne bi hotela izročiti oz. te podatke prikazovala drugačne kot so bili v resnici, pa toženec niti pri zaslišanju ni potrdil. Dokazal tudi ni svoje trditve, da je bil med strankama sklenjen dogovor, da glavne pogodbe ne bo sklenil vse dokler ne bo jasno, ali trgovina posluje pozitivno.

Razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili potem, ko je bil toženec izbran kot najemnik na podlagi razpisa, najprej predpogodbo, je bil namreč, kot je ugotovilo prvostopno sodišče ta, da toženec še ni imel urejene vse dokumentacije, potrebne za opravljanje trgovske dejavnosti. To je bilo v predpogodbi izrecno navedeno. Neupoštevna pa je pritožbena trditev, da toženec predpogodbe ne bi podpisal, če bi tedaj razpolagal s podatki, ki so mu bili izročeni po podpisu pogodbe. Po 6. odst. 45. čl. ZOR namreč predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. V obravnavanem primeru pa ne gre za spremembo okoliščin, temveč le zato, ali jih je toženec ob podpisu pogodbe poznal. Po 2. odst. 61. čl. ZOR pa lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote le v primeru, če je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, ki se v prometu zahteva. Tudi tega toženec ni izakazal, kot tudi ni zahteval razveljavitve predpogodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo in ker ni ugotovilo nobenih pomanjkljivosti v postopku, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).