Jedro

O predlogu za izdajo potrdila o izvršljivosti sodnih odločb odločajo sodišča prve stopnje, medtem ko so sodišča druge stopnje izvzeta.

Vrhovno sodišče se strinja s stališčem višjega sodišča, da je z dikcijo 42.a člena ZIZ zajeta le glavna terjatev, čeprav tega zakonodajalec ni posebej poudaril. V tej zadevi je bil glavni predmet odločanja upnikov ugovor zoper odpust obveznosti, odločitev o stroških ugovornega postopka pa je bila (po)stranska, odvisno od njihovega (ne)uspeha.

Dejstvo, da je višje sodišče glede na drugačno odločitev o glavnem zahtevku in njihovo akcesorno naravo prvič odločilo, da je dolžnik upravičen do povrnitve svojih stroškov ugovornega postopka in jih odmerilo, ni bistveno. Za pristojnost sodišča je odločilno, katero sodišče je bilo pristojno na prvi stopnji za odločanje o upnikovem ugovoru zoper odpust obveznosti (čeprav se ne potrjuje izvršljivosti odločitve v tem delu) in ne, katero sodišče je odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških (čeprav se predlaga potrditev izvršljivosti te odločitve).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom III Cpg 772/2019 z dne 13. 3. 2020, izdanim v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Mariboru, ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep (s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru upnika zoper odpust obveznosti, ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog zanj zavrnilo) razveljavilo in ugovor upnika zoper odpust obveznosti zavrglo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je upnik dolžan v roku 15 dni povrniti dolžniku njegove stroške ugovornega postopka v znesku 57.922,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Glede II. točke izreka je po navedbah upnika v pritožbi dolžnik na Okrožno sodišče v Mariboru vložil zahtevo za izdajo evropskega potrdila izvršljivosti, ki ji je sodišče ugodilo in izdalo Potrdilo o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Potrdilo) na podlagi 53. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba 1215/2012)1. 3. Glede iste točke izreka navedenega sklepa je upnik pri navedenem višjem sodišču vložil predlog za izdajo potrdila o neizvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN)2. Z izpodbijanim sklepom III Cpg 772/2019 z dne 12. 7. 2022 je višje sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o upnikovem predlogu in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Menilo je, da je za odločanje o zahtevah v zvezi z evropskim izvršilnim nalogom pristojno sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji, to pa je sodišče, ki je odločalo v stečajnem postopku, torej Okrožno sodišče v Mariboru. To res ni odločalo o stroških stečajnega dolžnika, vendar pa je na prvi stopnji odločalo o ugovoru proti odpustu obveznosti, o katerem je višje sodišče odločilo kot o glavnem zahtevku, o dolžnosti plačila stroškov stečajnega dolžnika pa je višje sodišče odločalo kot posledici odločitve o ugovoru proti odpustu obveznosti in gre za t. i. stransko terjatev.

4. Zoper takšen sklep je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izda potrdilo o neizvršljivosti že izdanega Potrdila oziroma da ugotovi, da je Višje sodišče v Ljubljani pristojno za odločitev o predlogu predlagatelja in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje višjemu sodišču kot pristojnemu sodišču. Meni, da bi moralo ob pravilni razlagi 42.a in 42.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) potrdilo o neizvršljivosti izdati Višje sodišče v Ljubljani, ki je o terjatvi, ki je predmet Potrdila, odločalo v postopku na prvi stopnji, tj. o stroških ugovornega postopka v znesku 57.922,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Zato je po njegovem tudi pristojno za izdajo potrdila o neizvršljivosti (že izdanega Potrdila). Višje sodišče je spregledalo, da Potrdilo o izvršljivosti odločbe na podlagi 42.a člena ZIZ izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji (in ne, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji na splošno). Zaradi napačno povzete dikcije 42.a člena ZIZ je prišlo do napačne jezikovne razlage omenjenega člena. O terjatvi, ki se v Potrdilu potrjuje, je odločalo na prvi stopnji Višje sodišče v Ljubljani (v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je celo samo ugotovilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni odločalo o terjatvi na prvi stopnji), zato je izključno stvarno pristojno za izdajo Potrdila o tej terjatvi (tj. terjatvi, katere potrditev je bila opravljena v Potrdilu), kakor tudi za izdajo potrdila o neizvršljivosti. Če bi bil namen zakonodajalca ta, da je za izdajo Potrdila, za vse terjatve, ki nastanejo v postopku pred katerimkoli sodiščem, izključno pristojno tisto sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o glavnem zahtevku na prvi stopnji, bi bilo to zapisano v 42.a členu ZIZ, pa ni. Ključno je torej, kdo je o terjatvi, ki se v Potrdilu potrjuje, odločil (na prvi stopnji) in ne to, kdo je bil pristojen na prvi stopnji za odločanje o zahtevku, ki se v Potrdilu sploh ne potrjuje. Ni ključno, kaj je bila v samem postopku glavna in kaj stranska terjatev, saj je za izdajo Potrdila v konkretnem primeru „stranska terjatev“ kot jo imenuje višje sodišče v izpodbijanem sklepu, prav glavna in edina terjatev, o kateri se v Potrdilu odloča. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na trditve upnika v predlogu za izdajo potrdila o neizvršljivosti (kot navaja sam, izdanega Potrdila) je podlaga za odločitev o predlogu UEIN. Ta v prvem odstavku 6. člena določa le, da je predlog za potrditev EIN treba vložiti na sodišče izvora. S tem je določeno le sodišče, kamor se vloži predlog, ne pa vprašanje pristojnosti za odločanje.3 Kot je pojasnilo že višje sodišče, sta bila za izvedbo UEIN (in drugih uredb) v ZIZ dodana člena 42.a in 42.c. 7. V skladu s prvim odstavkom 42.a člena ZIZ potrdilo o izvršljivosti odločbe izda na zahtevo stranke sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji. O predlogu za izdajo potrdila o izvršljivosti sodnih odločb torej odločajo sodišča prve stopnje (okrajna in okrožna sodišča splošne pristojnosti ter delovno sodišče prve stopnje), medtem ko so sodišča druge stopnje izvzeta.4

8. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem višjega sodišča, da je z dikcijo 42.a člena ZIZ zajeta le glavna terjatev, čeprav tega zakonodajalec ni posebej poudaril. V tej zadevi je bil glavni predmet odločanja upnikov ugovor zoper odpust obveznosti, odločitev o stroških ugovornega postopka pa je bila (po)stranska, odvisna od upnikovega (ne)uspeha.

9. Dejstvo, da je višje sodišče glede na drugačno odločitev o glavnem zahtevku in njihovo akcesorno naravo prvič odločilo, da je dolžnik upravičen do povrnitve svojih stroškov ugovornega postopka in jih odmerilo, ni bistveno. Za pristojnost sodišča je odločilno, katero sodišče je bilo pristojno na prvi stopnji za odločanje o upnikovem ugovoru zoper odpust obveznosti (čeprav se ne potrjuje izvršljivosti odločitve v tem delu) in ne, katero sodišče je odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških (čeprav se predlaga potrditev izvršljivosti te odločitve). Glede na predstavljen kriterij je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, ki je odločalo v stečajnem postopku, zato se je sodišče druge stopnje utemeljeno izreklo za nepristojno.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

1 UL L 351 z dne 20. decembra 2012. 2 UL L 143 z dne 30. aprila 2004. 3 A. Galič v, A. Galič in N. Betetto, Evropsko civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 153-154. 4 Takšno stališče je zastopano tudi v teoriji; glej V. Rijavec v, A. Ekart in V. Rijavec, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z novelo ZIZ-L, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 190 in A. Ekart, Potrdilo o evropskem izvršilnem nalogu in novela ZIZ-C, Pravna praksa, št. 11/2006, str. 13.