Jedro

Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrže. II. Upnik je dolžan v roku 15 dni povrniti dolžniku njegove stroške ugovornega postopka v znesku 57.922,55 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugodilo ugovoru zoper odpust obveznosti, ki ga je 26. 11. 2015 vložila upnica B. d. d, ter (II.) ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Višje sodišče je o dolžnikovi pritožbi odločilo s sklepom Cst 57/2017 z dne 14. 2. 2017, s katerim je zavrnilo dolžnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep, odločilo pa je tudi, da dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Na dolžnikovo ustavno pritožbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-56/17-20, Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019 (med drugim) ta sklep višjega sodišča razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v novo odločanje. V obrazložitvi je navedlo, da pri odločanju ni prišlo do kršitve prepovedi retroaktivne veljave predpisa in kršitve načela zaupanja v pravo v zvezi z upoštevanjem sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ko je sodišče v zvezi z ovirami za odpust obveznosti uporabilo novelo ZFPPIPP-G. Ugotovilo pa je kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ko za odstop od enotne in usklajene sodne prakse v zvezi s procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti ni posebej podalo razlogov za ta odstop.

4. V ponovnem odločanju je višje sodišče s sklepom III Cpg 252/2019 z dne 14. 5. 2019 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. Na ta sklep se je dolžnik pritožil, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa ga je s sklepom Cp 38/2019 z dne 18. 11. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nov pritožbeni postopek. Pri tem je navedlo, da presoja vprašanja procesne legitimacije, ki bo opravljena prvič, ne da bi se v postopku pred rednim sodiščem kdo na to skliceval, ne more povzročiti kršitve ustavne pravice do pritožbe, gre le za njeno omejitev, nad čimer pa pretehta tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Med drugim je tudi navedlo, da bi razjasnjevalni narok lahko razpisalo tudi višje sodišče. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Glede na stališče Vrhovnega sodišča je višje sodišče opravilo narok, na katerem je bila strankama tega ugovornega postopka dana možnost izjave in razpravljanja o procesni legitimaciji upnika oziroma njegovega pravnega prednika. Na tem naroku je višje sodišče vpogledalo listine v spisu. Pri tem je že pred odločitvijo Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pozvalo k izjasnitvi upraviteljico – glede vprašanja, kdo je zdaj upnik terjatve, ki jo je v postopek prijavila A., AG, in ali je bila vložena tožba na ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice (PD 359).

7. Upraviteljica je pojasnila (PD 361), da je bila obveščena o prenosu prerekane terjatve na družbo J. d. o. o., obveščena je bila tudi o utesnitvi priznane terjatve B. d. d. v višini 1.533.158,33 EUR (oboje v novembru 2017), nihče pa je ni obvestil o vložitvi tožbe podjetja J. d. o. o. glede ugotovitve prerekane terjatve. Sodišče prve stopnje je na vpisnikih Pg in P vložitev tožbe tudi samo preverilo in ugotovilo, da družba J. d. o. o. ni vložila nobene tožbe.

8. Uvodoma višje sodišče še pojasnjuje, da gradivo iz postopka pred Ustavnim sodiščem samo po sebi ni del gradiva obravnavane zadeve, redno sodišče lahko upošteva le tisto, kar je bilo vloženo v postopku pred rednim sodiščem.

9. Ugovor proti odpustu obveznosti je vložil upnik B. d. d., njen prednik je bila družba A., AG, sedaj pa je upnik te terjatve J. d. o. o. Gre za terjatev v prijavljeni skupni višini 4.335.783,76 EUR, ki je bila v celoti prerekana s strani dveh upnikov (N. in M. Š.). Ta terjatev je bila prijavljena v tem stečajnem postopku 2. 3. 2015, medtem ko je trimesečni rok za prijavo terjatev potekel 16. 2. 2015. Ugovor proti odpustu obveznosti je B. d. d. vložila 26. 11. 2015. Iz spisa je tudi razvidno, da je B. v postopku 30. 11. 2015 prijavila še eno terjatev (v višini 1.533.158,53 EUR), ki je bila priznana in je ni prerekal noben upnik, preizkušena je v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 3. 2016 (PD 181) in sklepu z dne 21. 3. 2016 (PD 182). Ker je bila ta terjatev v celoti poplačana (s strani glavnega dolžnika, stečajni dolžnik pa je bil porok), je upnik B. d. d. (drugo) prijavo terjatve utesnil (umaknil) z vlogo z dne 16. 10. 2017. 10. Vsa ta dejstva je v tem ponovljenem postopku pojasnil tudi stečajni dolžnik, sedanji upnik pa se o njegovih navedbah, povzetih po spisu, ni izjavil, prav tako se ni udeležil razpisanega naroka.

11. Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). Rok za prijavo terjatve je tri mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), pri čemer v obravnavani zadevi ne gre za izjeme iz katerega od nadaljnjih odstavkov 59. člena ZFPPIPP. V postopku osebnega stečaja ima položaj stranke glavnega postopka poleg stečajnega dolžnika in upnika, ki je v rokih, določenih z ZFPPIPP, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, tudi upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana (385. člen ZFPPIPP). Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha (med drugim), če njegove terjatve prenehajo, ker so bile v celoti plačane (58. člen ZFPPIPP).

12. V tem postopku osebnega stečaja je bila terjatev upnika A., AG, prijavljena po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku postopka osebnega stečaja. Upnik tako glede na 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke tega (glavnega) postopka že s samo prijavo terjatve, kar velja tudi za njegovega pravnega naslednika. Ta terjatev (ki naj bi bila glede na prijavo zavarovana z ločitveno pravico, kar pa za odločitev sicer ni pomembno) je bila prerekana, ne pa priznana, saj sta jo prerekala dva upnika (primerjaj 67. člen ZFPPIPP). Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik tako glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja, pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve. Po navedbah dolžnika, kar je razvidno tudi iz spisa (predvsem priloge PD 333 in 334) je upnik (B. d. d.) tožbo sicer vložil, vendar pa je bila ta s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru zavržena, ta sklep je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju. Po trditvah dolžnika, ki jih je preverilo tudi sodišče prve stopnje, tako na vpisnikih kot pri upraviteljici, nova tožba ni bila vložena, niti s strani sedanjega upnika te terjatve (J. d. o. o.). Druga terjatev upnika B. d. d., ki je bila sicer priznana, je bila prijavljena šele po vložitvi ugovora proti odpustu obveznosti, s samo prijavo, podano po poteku roka za prijavo terjatev, pa upnik tudi še ni pridobil procesne legitimacije stranke tega postopka. Pridobil jo je šele s priznanjem (dodatni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 20. 3. 2016 in sklep o preizkusu terjatev z dne 21. 3. 2016). Vendar je bila ta terjatev v celoti plačana, s čimer je upnik izgubil procesno legitimacijo. To pa nadalje pomeni, da upnik ni imel procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, kar pomeni, da je njegov ugovor treba zavreči. 13. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upnikov ugovor z dne 26. 11. 2015 zavrglo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Na podlagi 154. in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je dolžnik, ki je v ugovornem postopku uspel, upravičen do povračila stroškov. Predlog za začetek tega postopka osebnega stečaja je bil vložen 17. 1. 2014, sklep o začetku postopka je bil izdan 14. 11. 2014. V tem času se je za odvetniške storitve uporabljal Zakon o odvetniški tarifi – ZOdvT. Ugovor proti odpustu obveznosti je bil sicer vložen po uveljavitvi Odvetniške tarife – OT, vendar pa je v skladu z drugim odstavkom 20. člena OT pomembno, kdaj se je sodni postopek začel, zato se za odločanje o odvetniških stroških v tej zadevi uporablja ZOdvT.

15. Pri odmeri stroškov je višje sodišče upoštevalo kot vrednost spornega predmeta 4.335.783,76 EUR, kolikor je skupaj znašala vrednost prepozno prijavljene terjatve (v preostalem delu, ki je sedaj umaknjen, takrat prijava terjatve sploh še ni bila vložena, ob odločanju pa te terjatve prav tako ni več, ker je bila poplačana in je upnik utesnil svojo prijavo). Nagrada s količnikom 1 tako znaša 9.675,00 EUR.

16. Višje sodišče je tako dolžniku priznalo: nagrado za postopek odpusta obveznosti po tar. št. 3433 v znesku 4.837,50 EUR, nagrado za postopek s pravnim sredstvom po tar. št. 3433 v zvezi s tar. št. 3210 15.480,00 EUR, nagrado za ponovljen postopek pred višjim sodiščem po istih tar. št. 15.480,00 EUR, nagrado za pravno sredstvo – pritožba na Vrhovno sodišče zoper razveljavitveni sklep po tar. št. 3220 50,00 EUR (ne gre za pritožbo zoper odločbo o glavni stvari v smislu tar. št. 3210, temveč za pritožbo zoper druge odločbe), nagrado za narok pred sodiščem druge stopnje po tar. št. 3433 v zvezi s tar. št. 3212 11.610,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR in 22 % DDV v znesku 10.445,05 EUR. Potnih stroškov posebej ni priznalo, saj ti niso specificirani, priglašeni so bili skupaj z drugimi materialnimi stroški v skupnem znesku 20,00 EUR. Prav tako ni priznalo nagrade za postopek z ustavno pritožbo, saj o teh stroških odloča Ustavno sodišče, ki je v svoji odločbi tudi zapisalo, da v skladu s 34. členom ZUstS nosi v postopku pred njim vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače; in v svoji odločbi ni odločilo drugače. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.