Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo ugodilo tožnikovi tožbi zoper sklep o izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), Izpostava Maribor, št. 316-07-04540-2017/2 z dne 24. 10. 2017, sklep odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Z navedenim sklepom je AJPES na podlagi dokončnega sklepa o ugotovitvi obstoja razloga za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, št. 316-07-04160-2017/2 z dne 28. 9. 2017, tožnika po uradni dolžnosti izbrisal iz Poslovnega registra.

2. Upravno sodišče je ugotovilo, da je v postopku izdaje sklepa o ugotovitvi obstoja razloga za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije prišlo do bistvene kršitve upravnega postopka, saj tožniku ni bil vročen dopis z dne 15. 9. 2017.1 Po stališču Upravnega sodišča je omenjena procesna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, je posledično tudi dejansko stanje o pomembnih okoliščinah v zvezi s tožnikovo spremembo sedeža poslovanja ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi pomembnega pravnega vprašanja in neobstoječe prakse Upravnega sodišča: "_Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije v upravnem sporu glede zakonitosti sklepa o izbrisu iz poslovnega registra, izdanega na podlagi sedmega odstavka 75. člena ZGD-1, pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku ugotavljanja obstoja izbrisnega razloga pred izdajo sklepa o obstoju izbrisnega razloga, izdanega na podlagi petega odstavka 75. člena ZGD-1, čeprav tožeča stranka zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni vložila rednega pravnega sredstva, s katerim je imela pravico uveljavljati nastale procesne kršitve, prav tako pa zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni zahtevala sodnega varstva?_"

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, v obsegu, kot je naveden v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, o katerem sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Opredelitev do možnosti presoje procesnih kršitev, storjenih v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki ni predmet izpodbijanja, bil pa je podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, je pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava in razvoj prava, saj se z njo zameji kontrolna funkcija Upravnega sodišča. 1 V navedenem dopisu je AJPES tožnika obvestil, da mu lastnik na obstoječem naslovu ne dovoli več opravljanja registrirane dejavnosti ter ga pozval, da priglasi spremembo naslova, saj bo v nasprotnem primeru s sklepom o obstoju razloga za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije začel postopek njegovega izbrisa.