Jedro

Pravni standard rednega teka stvari je treba zapolniti na način, da se stanje, kakršno je bilo pred škodnim dogodkom, preslika v prihodnost. Izhaja se iz predpostavke, da bi oškodovanec v okviru svoje profesionalne usposobljenosti in psihofizičnih zmogljivosti še nadalje opravljal enakovrstna ali podobna dela.

Pri zapolnitvi standarda "normalen tek stvari" je treba upoštevati tožnikovo sedanjo zaposlitev v Avstriji. Revizijska navedba, da bi zavarovanec tožniku zagotovil zaposlitev na delovnem mestu, ki bi ustrezalo pridobljeni stopnji izobrazbe po končani rehabilitaciji, je hipotetična.

V pojem izgubljenega dobička poleg izgubljene plače spada tudi zaslužek iz nadur, če je utemeljeno pričakovati, da bi jih ob normalnem teku stvari oškodovanec lahko izkoriščal, če ne bi bilo škodnega dogodka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je od toženke zahteval odškodnino iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode ter plačilo rente. Sporna je le še odločitev glede rente.

**Ugotovljeno dejansko stanje** - Tožnik se je 5. 8. 2011 huje telesno poškodoval na delovnem mestu „pomočnik operaterja“ v družbi A., d. o. o. (v nadaljevanju toženkin zavarovanec), ko je dobil navodilo, naj očisti odprtino pokrovu peči za vakuumiranje jekla. Od 22. 3. 2015 ni več zaposlen pri toženkinem zavarovancu. Dne 23. 3. 2015 se je zaposlil v Avstriji preko zaposlitvene agencije, in sicer na delovnem mestu skladiščnika. Zaradi nesreče je omejen in za težja dela (npr. jeklarja) ni več sposoben. Delo v skladišču je vezano izključno na kontrolo dobave in odpreme materiala ter na sortiranje, dvigovanje in nalaganje srednje težkih bremen.

- V Avstriji so težja in zahtevnejša dela bolje plačana kot delo skladiščnika. Sodni izvedenec finančne stroke je ugotovil, da tožnik za delo skladiščnika prejema 1.743,16 EUR plače, kot jeklar pa bi lahko zaslužil 1.992,33 EUR mesečno. Ugotovljena razlika znaša 249,14 EUR na mesec.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženka od 17. 11. 2014 tožniku plačevati mesečno rento 249,14 EUR, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle rentne obroke v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, bodoče mesečno obroke pa do 15. v mesecu za pretekli mesec, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamičnega rentnega obroka dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je tožnik upravičen do rente v višini razlike med plačo skladiščnika v Avstriji in plačo jeklarja, ki bi jo v Avstriji prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka. Primerjava med plačo, ki jo tožnik prejema, in plačo, ki jo je imel pred škodnim dogodkom, ni ustrezna, saj bi na ta način prišli do zaključka, da prikrajšanja ni, to pa ne drži. Zaradi trajnih posledic poškodbe je moral sprejeti zaposlitev na slabše plačanem delovnem mestu in zato prejema nižjo plačo, kot bi jo v Avstriji prejemal sicer. Glede na gospodarske razmere na trgu dela v obdobju od leta 2010 naprej je izkustveno in življenjsko sprejemljivo, da se je zaposlil v Avstriji, ki ni tako oddaljena od njegovega stalnega bivališča, da se ne bi mogel vsakodnevno voziti v službo. Pri zapolnitvi standarda „normalen tek stvari“ je treba upoštevati tožnikovo sedanjo zaposlitev v Avstriji. Ker se je tekom postopka zaposlil v Avstriji, je „normalen tek stvari“ že nastopil, zato sodišču ni bilo treba pridobivati podatkov glede števila delovnih mest na avstrijskem Koroškem. Ugotavljanje višine povprečne plače na avstrijskem Koroškem za izračun rente pa tudi ni bilo potrebno, saj je sodni izvedenec finančne stroke razpolagal z vsemi potrebnimi podatki. Izračun prikrajšanja je opravil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, plačilnih list in kolektivne pogodbe industrije proizvodnje ter predelave železa in kovine. Pri izračunu je bilo treba upoštevati, da tožnik po pogodbi o zaposlitvi prejema 13. in 14. plačo, kar je, kot je pojasnil izvedenec, v Avstriji običajno. Izvedenec je tudi pojasnil, da se z vključitvijo ali izključitvijo referenčnega dodatka izračuni ne spremenijo.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo. Ocenilo je, da je izkustveno in življenjsko sprejemljivo, da si ljudje glede na ekonomsko situacijo (boljše plače v Avstriji) iščejo zaposlitve v sosednjih državah. Mejni prag nadpolovične verjetnosti je izpolnjen. Tožnik je izkazal zaposlitev v Avstriji in pravico do 13. in 14. plače ter do plačila za izmensko in nadurno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da se nadure, izmensko delo ter 13. in 14. plača upoštevajo pri izračunu rente, kar oškodovancu pripada na podlagi kolektivne pogodbe. Toženka ni zmogla dokaznega bremena v zvezi z ugovorom, da je bila zaradi tožnikove samovoljne prekinitve poklicne rehabilitacije vzročna zveze med odškodninsko odgovornostjo in škodo prekinjena, saj v tej smeri ni podala dokaznih predlogov. Pritožbena navedba, da bi tožnik po opravljeni poklicni rehabilitaciji zaradi pridobitve izobrazbe inženirja strojništva kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri toženkinem zavarovancu ter prejemal višjo plačo, je prepozna.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 250/2020 z dne 28. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanj: - Ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka? - Ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“? - Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače? - Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, pravilno uporabilo materialno pravo? **Revizija tožene stranke**

5. Toženka v dopuščeni reviziji trdi, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se ni opredelilo do njenih pravočasnih navedb in dokazov. Sklicuje se na odločbe II Ips 189/2017, II Ips 303/2016 in II Ips 3/2015. Višje sodišče je prezrlo, da je v pripravljalni vlogi z dne 9. 11. 2015 v XI. točki podala navedbe ter predložila dokaze o tem, da je tožniku po sporazumu z zavarovancem z dne 8. 4. 2015 prenehala pogodba o zaposlitvi. Predložila je tudi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 26. 3. 2015, na podlagi katere je tožnik izgubil pravice iz invalidskega zavarovanja. Višje sodišče je v 15. točki neutemeljeno navedlo, da je šele v pritožbi in zato prepozno navedla, da bi lahko tožnik kot inženir strojništva, za kar se je izobraževal v času poklicne rehabilitacije, kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri njenem zavarovancu. Da je ta navedba pravočasna, izhaja iz XIII. točke pripravljalne vloge z dne 8. 6. 2016. Dokazala je, da je njen zavarovanec skladno s tristransko pogodbo o poklicni rehabilitaciji tožniku zagotovil pravico do poklicne rehabilitacije in s tem pridobitev višje strokovne izobrazbe - inženir strojništva. S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se je zavezal, da mu bo po končani rehabilitaciji zagotovil zaposlitev na delovnem mestu, ki bo ustrezalo pridobljeni stopnji izobrazbe. Na ta način bi tožnik prejemal višjo plačo. Ker se je s prekinitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji navedenim pravicam enostransko odpovedal, je bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in toženkinimi obveznostmi prekinjena. Nižji sodišči sta preširoko tolmačili pojem „normalni tek stvari“. Tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari delal za 1.992,33 EUR plače na delovnem mestu jeklarja ali drugih težjih proizvodnih delih v Avstriji. Ni niti zatrjeval niti dokazal, da je v Avstriji predhodno že delal oziroma da je delo na delovnih mestih jeklarja ter drugih podobnih težjih delih v Avstriji kadarkoli iskal, bil na takšno delovno mesto sprejet, ali imel bodisi razgovor bodisi zagotovilo, da bo na takšno delovno mesto sprejet. Trditev, da bi se lahko zaposlil na težjih, a bolje plačanih delovnih mestih v Avstriji, če se ne bi poškodoval, je pavšalna. Navedbe, da v bližini meje ni jeklarn, ni prerekal. Ker bi se moral obstoj prikrajšanja ugotavljati le s primerjavo plače pred in po škodnem dogodku, je tožbeni zahtevek neutemeljen. Objektivno najbolj verjetno je, da bi tožnik, tudi če ne bi bilo poškodbe, iskal zaposlitev za delovno mesto, ki je primerljivo njegovi trenutni zaposlitvi. Nižji sodišči pri ugotavljanju višine rente ne bi smeli upoštevati nadur, izmenskega dela, 13. in 14. plače ter referenčnega dodatka (prim. sodbo VSL II Cp 1056/2010). Glede spornih dodatkov temelji sodba na izostali trditveni podlagi. Tožbeni zahtevek je bil prekoračen. Izvedenec ne bi smel upoštevati podatkov, ki niso del trditvene podlage. Sodišče je imelo na razpolago podatek o višini prikrajšanja brez upoštevanja spornih dodatkov.

6. Tožnik na vročeno revizijo ni odgovoril. **Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija ni utemeljena.

8. O zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi določb drugega odstavka 174. člena in tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)1, in sicer na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. Gre za bodočo škodo, zato od tožnika ni mogoče zahtevati, da z gotovostjo dokaže, kakšen zaslužek bi ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo. Mora pa izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50 %. Čeprav je o oškodovančevem zaslužku v prihodnosti mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah (prejemkih) v preteklosti, se prognoza o oškodovančevem zaslužku lahko korigira tudi z okoliščinami, nastalimi po škodnem dogodku. Kasnejši razvoj dogodkov lahko predvidevanje o normalnem teku stvari spremeni. Čeprav mora oškodovanec storiti vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala, od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja.2

9. Tožnik je trdil,3 da mu je zaradi škodnega dogodka onemogočeno, da bi kot strojni tehnik opravljal bistveno zahtevnejša in bolje plačana dela v Avstriji (bodisi takšno delo kot ga je imel pri toženkinem zavarovancu – pomočnik v jeklarni, bodisi podobna dela kot so varilec, brusilec, strojnik, kovinostrugar). Zaradi nesreče je omejen pri delu, saj ni sposoben dvigovati in upravljati s težkimi bremeni. Ker bolje plačanih del ne more opravljati, mu nastaja mesečna izguba v osebnem dohodku v znesku cca. 480,00 EUR. Njegova mesečna plača v Avstriji znaša cca. 1.500,00 EUR neto. Če do nesreče ne bi prišlo, bi se lahko glede na svojo izobrazbo (strojni tehnik) zaposlil v Avstriji na drugem delovnem mestu z mesečno plačo do cca. 2.000,00 EUR neto (kot npr. brusilec, varilec, strojnik, kovinostrugar). V dokaz, da se v Avstriji množično išče in zaposluje takšne profile, je sodišču predlagal, da preko mednarodne pravne pomoči opravi poizvedbe v Avstriji na Zavodu za zaposlovanje, Ministrstvu za delo in Statističnem uradu o tem, koliko je bilo v zadnjih petih letih odprtih delovnih mest in opravljenih zaposlitev na delovnih mestih v proizvodnji (jeklarna - to je delovno mesto, ki ga je imel pred škodnim dogodkom) in na delovnih mestih kot so varilec, brusilec, strojnik; ter koliko je bilo v letu 2016 in je še v času oprave poizvedb odprtih prostih delovnih mest za omenjena delovna mesta. V zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka je predlagal postavitev izvedenca finančne stroke ter opravo uradnih poizvedb pri avstrijskem Ministrstvu za delo oziroma na Statističnem uradu. Predlagal je tudi vpogled na internetno stran družbe B., kjer sta bili objavljeni prosti delovni mesti za vzdrževalca strojev in voznika viličarja na avstrijskem Koroškem s podatki o plači. Ob tem je navedel, da navedenih del zaradi omejitev, ki so posledica škodnega dogodka, ne zmore opravljati, in da delo vzdrževalcev strojev opravlja strojnik. Kot dokazni predlog je bilo med drugim predlagano tudi zaslišanje tožnika in vpogled v pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 3. 2015 ter plačilne liste za mesec julij, avgust in september 2015. 10. Trditvenemu in dokaznemu bremenu je tožnik zadostil. Drugačna interpretacija drugega odstavka 174. člena v povezavi s tretjim odstavkom 168. člena OZ ne bi bila združljiva z ustavnim načelom prostega pretoka delovne sile iz 45. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije4 v povezavi z 49. členom Ustave, ki tožniku zagotavlja pravico do proste izbire zaposlitve.

11. Na prvi in drugi stopnji sojenja je bilo med pravdnima strankama sporno tudi vprašanje, ali je bila tožniku v primeru končane poklicne rehabilitacije pri toženkinem zavarovancu zagotovljena zaposlitev na delovnem mestu z višjo plačo. Navedeno dejstvo je tožnik v postopku pred nižjima sodiščema prerekal.5 Toženka je trdila in dokazovala nasprotno, in sicer: (1) da je njen zavarovanec tožniku v sodelovanju z ZPIZ zagotovil pravice iz poklicne rehabilitacije in s tem pridobitev višje strokovne izobrazbe (inženir strojništva), zagotovljena pa mu je bila tudi zaposlitev na delovnem mestu, ki bi ustrezalo pridobljeni stopnji izobrazbe ter s tem ustrezna plača; (2) tožnik se je navedenim pravicam enostransko odpovedal in je zavarovancu predlagal prenehanje pogodbe o zaposlitvi; (3) z izpolnitvijo obveznosti iz poklicne rehabilitacije bi tožnik lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta tudi pri zavarovancu ter na ta načni pridobival višjo plačo;6 (4) obveznost zavarovanca, da tožniku po zaključeni poklicni rehabilitaciji zagotovi delo, izhaja iz pravnomočnih in za zavarovanca zavezujočih odločb ZPIZ, ki bi jih izvršil, če tožniku delovno razmerje na njegovo željo ne bi prenehalo.7

12. Sodišče druge stopnje je napačno presodilo, da toženka v zvezi z izpodbijanjem vzročne zveze ni podala dokaznih predlogov in da je prepozna pritožbena navedba, da bi lahko tožnik po opravljeni poklicni rehabilitaciji kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri toženkinem zavarovancu ter prejemal višjo plačo. Sodišče prve stopnje je toženkine dokazne predloge izvedlo in vpogledalo v pogodbo o poklicni rehabilitaciji z dne 6. 6. 2014 (priloga B 14), pogodbo o izobraževanju ob delu z dne 14. 2. 2011 (priloga B 15), sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2015 (priloga B 17) in odločbo ZPIZ o prenehanju pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 26. 3. 2015 (priloga B 18), na podlagi katere je tožnik izgubil pravice iz invalidskega zavarovanja, ker iz razlogov v njegovi sferi ni izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o poklicni rehabilitaciji.8 Ker se nižji sodišči nista opredelili do ugovora o prekinitvi vzročne zveze, je presoja o utemeljenosti revizije odvisna od odgovora na vprašanje, ali so bile toženkine ugovorne navedbe bistvenega pomena za odločitev o temelju tožbenega zahtevka.

13. Za konkretno presojo je bistveno, da tožnik zaradi škodnega dogodka ne more opravljati fizično zahtevnejših del in da namen poklicne rehabilitacije ni bil v ponovni vzpostavitvi tožnikove telesne zmogljivosti izpred poškodbe. Tožniku ni mogoče očitati, da ni ravnal v skladu z dolžnostjo zmanjševanja škode. Pravni standard rednega teka stvari je treba zapolniti na način, da se stanje, kakršno je bilo pred škodnim dogodkom, preslika v prihodnost. Izhaja se iz predpostavke, da bi oškodovanec v okviru svoje profesionalne usposobljenosti in psihofizičnih zmogljivosti še nadalje opravljal enakovrstna ali podobna dela. V konkretnem primeru je dodatno pravno pomembno okoliščino, ki se je zgodila po škodnem dogodku in je predvidevanje o normalnem teku stvari spremenila, tvorila ugotovitev, da bi tožnik lahko za isto delo, kot ga je opravljal pred poškodbo, ali za delo primerljive zahtevnosti, v novem delovnem okolju zaslužil več in da mu je bila zaposlitev v Avstriji dosegljiva. Ker toženkin ugovor o prekinitvi vzročne zveze ne bi mogel imeti vpliva na odločitev o temelju tožbenega zahtevka, revizijski očitek o bistveni kršitvi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljen. Nižji sodišči sta pojem „normalni tek stvari“ iz tretjega odstavka 168. člena OZ razlagali pravilno. Pri zapolnitvi standarda „normalen tek stvari“ je treba upoštevati tožnikovo sedanjo zaposlitev v Avstriji. Poleg tega pa je bil toženkin ugovor tudi sicer pavšalen. Revizijska navedba, da bi zavarovanec tožniku zagotovil zaposlitev na delovnem mestu, ki bi ustrezalo pridobljeni stopnji izobrazbe po končani rehabilitaciji, je hipotetična. Toženka ni trdila, da bi zavarovanec po uspešno končani rehabilitaciji zagotovil tožniku zaposlitev na delovnem mestu s plačo, ki bi bila primerljiva avstrijskim plačam za opravljanje fizično zahtevnejših del, ki jih tožnik zaradi škodnega dogodka ni več sposoben opravljati.

14. V pojem izgubljenega dobička poleg izgubljene plače spada tudi zaslužek iz nadur, če je utemeljeno pričakovati, da bi jih ob normalnem teku stvari oškodovanec lahko izkoriščal, če ne bi bilo škodnega dogodka.9 Tožnik je trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače, zadostil. Trdil je, da znaša mesečna izguba zaradi škodnega dogodka približno 480,00 EUR. Kot dokaz je med drugim priložil plačilne liste in pogodbo o zaposlitvi. Izvedenec finančne stroke je na podlagi razpoložljive dokumentacije iz spisa s prilogami izračunal, da znaša mesečna renta 249,14 EUR. Osnova za takšen izračun so bile tudi priložene plačilne liste. V dopolnitvi mnenja je sicer izračunal višino rente brez upoštevanja nadur, izmenskega dela, 13. in 14. plače ter referenčnega dodatka in ugotovil, da bi v tem primeru mesečna renta znašala 214,38 EUR. Sicer pa je vztrajal, da je treba upoštevati tudi dodatke. Glede nadur je zapisal, da če je tožnik v dosedanji praksi opravljal nadurna in izmenska dela, potem je glede na dejanske podatke stopnja verjetnosti neprimerljivo večja, da bo tako tudi v prihodnosti. Ker je izvedenec v izračun rente zajel vse elemente, ki so prepričljivo utemeljevali zaključek, da bi tožnik zares trpel bodočo škodo, je odločitev nižjih sodišč tudi glede nadur materialnopravno pravilna. Revizijsko sklicevanje na odločbo II Cp 1056/2010 je neutemeljeno, tožbeni zahtevek pa ni bil prekoračen.

15. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali se pri ugotavljanju višine rente upoštevajo izmensko delo, 13. in 14. plača ter referenčni dodatek, presegajo okvir zastavljenih vprašanj. Do teh navedb se zato Vrhovno sodišče ni opredelilo (371. člen ZPP).

**Odločitev o reviziji**

16. Revizija glede na obrazloženo ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo.

**Odločitev o revizijskih stroških**

17. Ker toženka z revizijo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov. Odločitev, da na podlagi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka, je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije.

**Sestava senata in glasovanje**

18. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Drugi odstavek 174. člena OZ: „Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo.“Tretji odstavek 168. člena OZ: „Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.“ 2 Sodba II Ips 189/2017 z dne 24. 1. 2019, sodba in sklep II Ips 330/2016 z dne 6. 12. 2018, sklep II Ips 306/2016 z dne 24. 8. 2017, sodba II Ips 303/2016 z dne 6. 4. 2017, sodba II Ips 3/2015 z dne 28. 7. 2016, sodba in sklep II Ips 338/2014 z dne 21. 7. 2016, sodba in sklep II Ips 59/2014 z dne 3. 12. 2015. 3 Glej tožnikovo 9. in 10. pripravljalno vlogo (list. št. 127 in 143). 4 Določba se glasi: 1. V Uniji se zagotovi prosto gibanje delavcev (1. odst.). Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji (2. odst.). Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico: a) sprejeti ponujeno delovno mesto; b) se v ta namen na območju držav članic prosto gibati; c) bivati v državi članici zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države; d) ostati na ozemlju države članice po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji, zajetimi v predpisih, ki jih pripravi Komisija (3. odst.). Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v državni upravi (4. odst.). 5 Glej tožnikovo 10. in 11. pripravljalno vlogo (list. št. 143 in 163) ter odgovor na pritožbo. 6 Glej pripravljalno vlogo toženke z dne 9. 11. 2015 in 8. 6. 2016 (list. št. 114 in 135). 7 Glej pripravljalno vlogo toženke z dne 26. 8. 2016 (list. št. 153). 8 Glej 7. točko sodbe sodišča prve stopnje, ki je v 4. in 6. točki obrazložitve povzelo toženkine navedbe glede pravice do zaposlitve na ustreznem oziroma višje vrednotenem delovnem mestu po končani poklicni rehabilitaciji. 9 D. Jadek Pensa v: M. Juhart, N. Plavšak (rd.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 1002.