Jedro

Če je s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo Senata Fakultete za ... Univerze v Ljubljani z dne 14. 12. 2012 o odvzemu strokovnega naslova tožeči stranki odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (I. točka izreka sodbe), odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v tam navedeni višini in roku (II. točka izreka sodbe) in zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka (III. točka izreka sodbe). Z navedeno odločbo je Senat tožene stranke odločil, da se diplomantu (tožniku v tem upravnem sporu) v skladu s tretjo alinejo 176. člena Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) odvzame strokovni naslov diplomirani varnostni inženir, ki ga je pridobil 29. 6. 2007 z zagovorom navedenega diplomskega dela, ker je bilo po pridobitvi strokovnega naslova ugotovljeno, da je tožnik v svojem diplomskem delu, ki je predpisano po visokošolskem strokovnem študijskem programu Varstvo pri delu in varstvo pred požarom, diplomsko delo tam navedene diplomantke, v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo (1. točka izreka odločbe), da se strokovni naslov iz 1. točke izreka odvzame z učinkom od dne, ko je tožniku vročena odločba; po vročitvi odločbe se prekliče veljavnost izdane listine v Uradnem listu RS (2. točka izreka odločbe), ter da tožniku z dnem vročitve odločbe preneha pravica do uporabe strokovnega naslova „Diplomirani varnostni inženir“ (3. točka izreka odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik pravilno opredelil toženo stranko, da pri postopku za odvzem (strokovnega) naslova ne gre za obnovo postopka podelitve naslova, ampak za samostojen postopek, zato ne pride v poštev uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o obnovi postopka in da v obravnavani zadevi tudi ne gre za retroaktivno uporabo (določb) Statuta. Ker pa tožena stranka ni upoštevala pisne izjave tožnika o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe o odvzemu strokovnega naslova, ki jo je tožnik podal šest dni po preteku 30 dnevnega roka iz 178.c člena Statuta, čeprav jo je prejela še pred izdajo izpodbijane odločbe, je s tem kršila načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, prav tako pa je odločba pomanjkljiva, saj se tožena stranka ni opredelila do tožnikovih navedb v postopku, čeprav bi se morala in bi te navedbe lahko vplivale na odločitev v zadevi. Zato je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Obrazložilo je še odločitev o povrnitvi stroškov postopka tožeči stranki (1. točka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) in zavrnitev zahteve tožene stranke za povrnitev njenih stroškov postopka.

3. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva tudi izdajo začasne odredbe in priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. V obravnavani zadevi je s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ – tožena stranka – izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko bo prejel odločitev.

7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravne interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 8. Zato v obravnavani zadevi revizija ni dovoljena. Tako stališče je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

9. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi revidentkino zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).