Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Aplikacija abstraktnih vprašanj na konkreten primer je pokazala, da zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri več bankah najela kredit v višini 120.000.000,00 EUR. Kasneje je bila ta pogodba pripojena k notarskemu zapisu, s katerim je dolžnica ustanovila več zastavnih pravic za zavarovanje terjatve po kreditni pogodbi. Bistvo te pravde je, da se skuša tožnica bremena zastavnih pravic rešiti s trditveno podlago, katere bistvo je očitek procesno-oblične pomanjkljivosti v postopku pred notarjem ter stvarnopravno-obličnih pomanjkljivosti pri ustanavljanju zastavnih pravic.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse zahtevke tožeče stranke. To je primarni zahtevek, da se ugotovi neobstoj izvršljivih notarskih zapisov z izvršbo na nepremičnine, licence in nepremičnine dolžnika. Dalje, da se ugotovi, da so notarski zapisi nični v delu, ki se nanašajo na zastavo v izreku navedenih pravic dolžnika. Dalje, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbrišejo zastavne pravice pri nepremičninah ter da se iz registra zastavnih pravic izbrišejo zastavne pravice na v izreku navedenih premičninah. Zavrnjen je bil tudi podredni zahtevek k 2. točki primarnega zahtevka. Bistvo tega zahtevka je, da na podlagi notarskih zapisov o zavarovanju terjatev ne obstajajo zastavne in ločitvene pravice v korist tožene stranke na v nadaljevanju izreka navedenih pravicah dolžnika.

3. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Kar je bistveno za ta postopek, je, da je pritožbo tožnice zoper zavrnitev njenega zahtevka zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih štirinajstih vprašanj: 1) Ali bi morali pri potrditvi zasebne listine v notarskem zapisu toženca zastopati isti zastopniki (v širšem smislu, kar vključuje pooblaščence) kot ob podpisu listine, katere potrditev je zahtevana? 2) Kakšne zahteve morajo biti izpolnjene, če identičnost oseb ni podana (akt naknadne odobritve (ratifikacije) vsebine zasebne listine)? 3) Kaj pomeni ustrezno pooblastilo za to ratifikacijo? 4) Ali za neposredno izvršljivost zadostuje, da stranke notarskega sporazuma le ugotavljajo, ne pa tudi izjavijo, da na podlagi kreditnega posla obstojijo denarne terjatve, ki jo sestavljajo glavnica vseh terjatev ter pripadajoče obresti. Elementi, ki določajo višino in zapadlost denarne terjatve, pa niso določeni, kakor tudi ni določena niti plačilna obveznost dolžnika ter dolžnik ni podal soglasja k neposredni izvršljivosti terjatve, temveč je podal le soglasje, da naj bi imel predmetni notarski zapis pravno naravo izvršilnega naslova? 5) Ali je optično omrežje moč šteti za zbirno stvar in kot tako za samostojen predmet stvarnih pravic? 6) Ali skladno z načelom stvarnopravne specialnosti za veljavno stvarnopravno razpolaganje z zbirno stvarjo zadostuje, da se kot predmet stvarnopravnega razpolaganja opredelijo le posamezne sestavine zbirne stvari? 7) Ali je tehnološko opremo utemeljeno šteti za samostojno stvar? 8) Ali za veljavno stvarnopravno razpolaganje zadostuje zadostno in dovolj določno opisan predmet zastave s posameznimi sestavinami to je seznami vodov, kabelske kanalizacije in jaškov? 9) Ali je načelo vestnosti in poštenja uporabljivo le v primerih obligacijsko pravnih razpolaganj ali velja tudi za stvarnopravna razpolaganja in stvarnopravna razmerja? 10) Ali je v primeru telekomunikacijskih vodov, jaškov, kabelske kanalizacije in opreme mogoča ustanovitev neposestne zastavne pravice z vpisom v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin? 11) Ali v primeru registrske neposestne zastavne pravice na premičninah povzroči omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo zastavne pravice že veljavna sklenitev razpolagalnega pravnega posla v neposredno izvršljivem notarskem zapisu? Ali pa je potreben še pridobitni način, to je vpis v javno evidenco oziroma v primeru registrskih neposestnih zastavnih pravic, vpis v register neposrednih zastavnih pravic pri AJPES? 12) Ali lahko začne prenos stvarne pravice (neposestne zastavne registrske pravice) učinkovati že pred vpisom v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES, tudi v primeru, ko se je še pred vpisom v register nad prenosnikom pričel postopek prisilne poravnave in je zato pridobitelja mogoče šteti za imetnika ločitvene pravice v insolvenčnem postopku? 13) Ali se je pritožbeno sodišče skladno z ustavnoprocesnim jamstvom iz 22. člena Ustave RS dolžno argumentirano opredeliti do pritožbenih navedb? 14) Ali ravnanje sodnice, ki se ni odzivala na anonimno pismo prejeto dne 20. 10. 2020, glede na vsebino tega pisma pomeni kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Aplikacija abstraktnih vprašanj na konkreten primer je pokazala, da zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).