Jedro

V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v upravni registracijski postopek in tako torej tožnik ni bil ne stranka niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo prometnega dovoljenja, kar posledično pomeni, da z navedenim prometnim dovoljenjem ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika.

Tožnik pri tem ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da bi predhodno poskušal svojo udeležbo v upravnem postopku priglasiti v teku upravnega registracijskega postopka z zahtevo in pritožbo po določilih 142. člena ZUP, niti ni tožnik dosegel izdaje sklepa o zavrnitvi udeležbe v upravnem postopku po določilih prvega in drugega odstavka 229. člena ZUP.

Izrek

I. Postopek, ki je bil s sklepom št. I U 641/2021-29 z dne 14. 3. 2022 prekinjen do pridobitve pravnomočne kazenske odločbe v zadevi, ki se pri Okrožnem državnem tožilstvu RS obravnava pod št. Kt/4283/2017/BE/MB, se nadaljuje.

II. Tožba se zavrže. III. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik, gospodarska družba A., d.o.o. (v nadaljevanju tudi: A., d.o.o.), je 12. 4. 2018 priporočeno po pošti vložil tožbo zaradi molka organa prve in druge stopnje, ker ni bila v zakonsko predpisanih rokih sprejeta odločitev obeh upravnih organov prve in druge stopnje o tožnikovem izrednem pravnem sredstvu - predlogu za ugotovitev ničnosti prometnega dovoljenja za priklopno vozilo Schwarzmueller, M-Serie, št. šasije ... izdajatelja C., d.o.o. (v nadaljevanju prvostopenjski organ oziroma nosilec javnega pooblastila) izdanega dne 18. 2. 2017 gospodarski družbi Č., d.o.o., kot stranki v upravnem postopku na njeno zahtevo s priloženo ponarejeno izjavo o poplačilu leasinga s ponarejenim žigom in podpisom tožnika, ki se opiše kot edini lastnik predmetnega vozila in kot tak edina upravičena stranka v postopku registracije predmetnega vozila, zato uveljavlja ničnostna razloga iz 4. in 5. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), češ da vodenje upravnega registracijskega postopka na zahtevo neupravičene tretje osebe ter tudi sama izdaja navedenega prometnega dovoljenja na podlagi ponarejene listine narekujeta izrek ničnostne sankcije. V tožbenem zahtevku je predlagal, naj sodišče izreče za nično prometno dovoljenje, ki ga je izdala C., d.o.o., za priklopno vozilo s številko šasije ..., toženi stranki pa naloži plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2. Tožena stranka je po pozivu na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predložila upravne spise in odgovor na tožbo. V njem pojasnjuje, da je predmetni upravni postopek prekinila s sklepom št. 3716-2/2018/17-02411138 z dne 12. 4. 2018, zaradi rešitve predhodnega vprašanja glede obstoja kaznivega dejanja, za katero je bila že 21. 11. 2017 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podana kazenska ovadba Policijske uprave Ljubljana št. D3147173/K1762065/2017, in sicer do rešitve tega predhodnega vprašanja. Navedeni sklep o prekinitvi postopka je bil tožniku vročen 16. 4. 2018. 3. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 30. 5. 2018 prvotno tožbo zaradi molka organa razširil še na sklep o prekinitvi postopka Ministrstva za infrastrukturo št. 3716-2/2018/17-02411138 z dne 12. 4. 2018, češ da ugotavljanje kazenske odgovornosti dolgo traja, najmanj 2 do 3 leta, rešitev po tolikšnem času pa za tožnika ne bo več imela pomena, zato predlaga, naj sodišče tožbi zaradi molka organa ugodi ter odpravi sporni sklep o prekinitvi postopka in sporno prometno dovoljenje izreče za nično iz razlogov po 4. in 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. S pripravljalno vlogo z dne 27. 8. 2018 je tožnik modificiral tožbeni zahtevek in z nadaljnjo pripravljalno vlogo z dne 29. 10. 2020 sodišču predlagal, da zadevo obravnava prednostno.

5. Sodišče je v zadevi že odločalo.

Tako je s sklepom št. I U 795/2018 z dne 5. 11. 2020 tožbo z dne 12. 4. 2018 zaradi molka organa in zoper sklep z dne 12. 4. 2018 o prekinitvi upravnega postopka sodišče zavrglo ob upoštevanju stališč Ustavnega in Vrhovnega sodišča v njunih odločbah št. Up-619/15 in I Up 109/2016, ker je glede na opisane okoliščine konkretnega primera ocenilo, da v tem upravnem sporu vložena tožba z dne 12. 4. 2018 zaradi molka organa prve in druge stopnje, ki je bila naknadno razširjena še na sklep z dne 12. 4. 2018 o prekinitvi upravnega postopka, ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1 niti ne gre za sklep iz 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče v upravnem sporu izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, za kar pa ne gre v konkretnem primeru, saj je bil zadevni upravni postopek zgolj začasno prekinjen in se bo po tem, ko bo prenehal obstajati razlog, zaradi katerega je bil prekinjen, tudi nadaljeval. 6. Zoper navedeni sklep se je pritožil tožnik, Vrhovno sodišče pa je pritožbi ugodilo in navedeni sklep razveljavilo s svojim sklepom št. I Up 33/2021 z dne 14. 4. 2021 in ter zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje, ker je slednje nepravilno štelo, da je tožba zaradi molka nedopustna zaradi izdanega sklepa o prekinitvi postopka in s tem kršilo 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 33/2021 z dne 14. 4. 2021 je tožnik v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 18. 5. 2021 poudaril, da ničnost spornega prometnega dovoljenja uveljavlja iz razlogov po 4. in 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP, primarno pa iz razloga po 4. točki, češ da je bilo sporno prometno dovoljenje izdano brez njegove zahteve, in sodišču predlaga, naj navedeno prometno dovoljenja izreče za nično. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Sodišče je skladno z določili 47. člena1 in 48. člena2 ZUS-1 postopek prekinilo s sklepom št. I U 641/2021-29 z dne 14. 3. 2022 (ki je postal pravnomočen 22. 3. 2022) do pridobitve pravnomočne kazenske odločbe v zadevi, ki se pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani obravnava pod opr. št. Kt/4283/2017/BE/MB zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi z domnevno ponarejeno izjavo o poplačilu leasinga s ponarejenim žigom in podpisom tožnika v upravnem postopku na podlagi zahteve gospodarske družbe Č., d.o.o. kot stranke v upravnem postopku za izdajo prometnega dovoljenja za priklopno vozilo Schwarzmueller, M-Serie, št. šasije ..., izdajatelja C., d.o.o. z dne 18. 2. 2017 .

**K I. točki izreka:**

9. Postopek, ki je bil prekinjen s sklepom št. I U 641/2021-29 z dne 14. 3. 2022 do pridobitve pravnomočne kazenske odločbe v zadevi, ki se pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani obravnava pod opr. št. Kt/4283/2017/BE/MB se nadaljuje.

10. Sodišče je namreč dne 13. 7. 2022 prejelo pisno obvestilo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, s priloženim pravnomočnim sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Ks 7048/2018 z dne 2. 4. 2019. 11. Z navedenim sklepom je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/4283/2017/BE/MB 12. 2. 2018 zoper osumljenega D. D., da je dne 17. 2. 2017 in 18. 2. 2017 kot dejanski poslovodja družbe Č., d.o.o.3 s predložitvijo pisnih izjav družbe leasingodajalke A., d.o.o., o celotni izpolnitvi obveznosti s strani družbe leasingojemalke Č., d.o.o., uslužbenki pooblaščene registracijske organizacije družbe C., d.o.o., B. B. prikazal, da je družba Č., d.o.o, poplačala obveznosti po pogodbah in tako postala lastnica vozil ter tako dosegel, da je za našteta vozila, med drugim za priklopno vozilo Schwarzmueller, M-Serie, št. šasije ..., ki so bila družbi Č., d.o.o., in njemu kot njenemu dejanskemu poslovodji zaupana na podlagi sklenjenih pogodb o finančnem leasingu, B. B. v uradne evidence vnesla prenos lastništva na družbo Č., d.o.o, čeprav je vedel, da družba Č., d.o.o., pogodbenih obveznosti do družbe A., d.o.o., ni izpolnila ter da lastništvo vozil nanjo ni prešlo, pri tem pa mu je šlo za to, da si na opisani način prilasti vsa s strani oškodovane družbe zaupana mu vozila v skupni nabavni vrednosti 1.065.092,00 EUR, s čimer naj bi izvršil kaznivo dejanje zatajitve po četrtem zvezi s prvim odstavkom 208. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 54. člena KZ-1. 12. V konkretnem primeru je odločitev ključnega pomena ustaljeno stališče sodne prakse, da je pravnomočna sodna odločba, poleg pravnomočne (obsodilne, oprostilne in zavrnilne) sodbe, tudi sklep sodišča, s katerim se je končal kazenski postopek, torej sklep o ustavitvi preiskave, ne glede na to, da se pri sklepu, s katerim se zahteva za preiskavo zavrne, kazenski postopek sploh še ni začel, tako da so učinki oziroma pravne posledice takšnega sklepa (skoraj) povsem izenačeni s pravnimi posledicami sklepa o ustavitvi postopka oziroma sodbe, saj praviloma kazenski zoper istega obdolženca za isto kaznivo dejanje ni več mogoč zaradi prepovedi "ne bis in idem" in odločba postane pod določenimi pogoji torej materialno pravnomočna ter v določenih primerih tudi "res iudicata", kazenski postopek pa se v teh primerih ne more začeti znova (oziroma se lahko znova uvede le izjemoma in sicer ob pogojih, predvidenih v 408. členu ZKP, če je bila zahteva za preiskavo zavrnjena zaradi procesnih ovir, ki so začasno preprečevale kazenski pregon, kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer).

13. Ker je torej pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom št. II Ks 7048/2018 z dne 2. 4. 2019 zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/4283/2017/BE/MB z dne 12. 2. 2018 (v zvezi s podano kazensko prijavo tožnika)4 zavrnilo ter je navedeni sklep tudi že pravnomočen in ker se skladno z določilom 50. člena ZUS-1 postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se pri pristojnem sodišču rešilo predhodno vprašanje, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju pravnomočna, sodišče zato v konkretnem primeru nadaljuje s postopkom ob ugotovitvi, da je o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z navedenim pravnomočnim sklepom okrožnega sodišča št. II Ks 7048/2018 z dne 2. 4. 2019. **K II. točki izreka:**

14. Sodišče je pri ponovnem odločanju tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

15. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti vseskozi izpolnjene procesne predpostavke, ki jih je zakonodajalec taksativno določil z določili prve do osme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, med katerimi je tudi pogoj, da tožnik v tožbi uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, oziroma da je po tem zakonu lahko stranka (3. točka 1. odstavka 63. člena ZUS-1). Na to, da so procesne predpostavke izpolnjene, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena) in kolikor sodišče ugotovi, da katera od procesnih predpostavk ni (več) izpolnjena, mora tožbo s sklepom zavreči. 16. Tožbe, ki ne izpolnjuje procesnih predpostavk namreč sodišče ne sme presojati po vsebini ter o tožbi ne sme odločati meritorno v sporu polne jurisdikcije po 69. členu ZUS-1, za kar se sicer vseskozi zavzema tožnik v tožbi zaradi molka organa z dne 12. 4. 2018 (z naknadno razširitvijo in poznejšo zožitvijo tožbenega zahtevka dne 18. 5. 2021).

17. Tožnik je namreč (v zvezi s svojim zahtevkom za ugotovitev ničnosti navedenega prometnega dovoljenja z dne 4. 10. 2017) vložil tožbo po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1, katere vložitev je dopustna, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, stranka pa ima pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje; zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe tudi na novo zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh po vložitvi navedene nove zahteve stranke.

18. V obravnavanem primeru je torej tožnik v upravnem sporu s tožbo zaradi molka organa izpodbijal veljavnost prometnega dovoljenja izdajatelja C., d.o.o., za priklopno vozilo Schwarzmueller, M-Serie, št. šasije ... izdanega stranki v upravnem registracijskem postopku gospodarski družbi Č., d.o.o., in na njeno zahtevo, s priloženo domnevno ponarejeno izjavo o poplačilu leasinga s ponarejenim žigom in podpisom tožnika, ki se v tožbi zaradi molka organa predstavlja kot edini lastnik ter kot tak edina upravičena stranka v postopku registracije navedenega vozila in zato uveljavlja ugotovitev ničnosti navedenega prometnega dovoljenja iz razloga po 4. in 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP, češ da se je upravni postopek vodil na zahtevo neupravičene tretje osebe in je bilo navedeno prometno dovoljenje izdano na podlagi ponarejene listine, kar terja sankcijo ničnosti, zato od sodišča zahteva, naj izreče navedeno prometno dovoljenje za nično iz razlogov po 4. in 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP5. 19. V tem primeru se tako glavni vsebinski argument tožnika nanaša na njegovo domnevno lastništvo priklopnega vozila s številko šasije ... in za to vozilo izdano navedeno prometno dovoljenje stranki v upravnem registracijskem postopku Č., d.o.o., za katerega ugotovitev ničnosti se zavzema s tožbo zaradi molka organa po 69. členu ZUS-1. 20. Zato mora sodišče, še pred ugotavljanjem procesnih pogojev za vložitev tožbe zaradi molka organa, najprej po uradni dolžnosti preveriti, ali so kumulativno izpolnjene vse procesne predpostavke za tako tožbo, kot jih določa ZUS-1. 21. Tako mora, med drugim, sodišče preveriti tudi obstoj negativne procesne predpostavke iz 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V drugem odstavku 17. člena ZUS-1 je še določeno, da lahko oseba, ki ji je bila z dokončnim sklepom zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, zoper tak sklep vloži tožbo, kar pomeni, da lahko vsebinsko odločitev izpodbija le oseba, ki ji je bil pred tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca v postopku, bodisi z vložitvijo pritožbe, bodisi s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. V obravnavanem primeru tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo navedenega prometnega dovoljenja. Tožnik prav tako ne vlaga tožbe (zaradi molka organa), ker ni bilo odločeno o njegovi zahtevi za vstop v upravni registracijski postopek in tako torej tožnik ni bil ne stranka niti stranski udeleženec v upravnem registracijskem postopku za izdajo navedenega prometnega dovoljenja, kar posledično pomeni, da z navedenim prometnim dovoljenjem ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika.

22. Vendar v konkretnem primeru tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva meritorno odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije po 69. členu ZUS-1, ker v predpisanih rokih oba upravna organa prve in druge stopnje nista odločila o tožnikovem izrednem pravnem sredstvu - zahtevku za ugotovitev ničnosti prometnega dovoljenja za priklopno vozilo Schwarzmueller, M-Serie, št. šasije ... izdajatelja C., d.o.o. z dne 18. 2. 2017, izdanega na zahtevo stranke zadevnega upravnega registracijskega postopka, gospodarske družbe Č., d.o.o., s priloženo domnevno ponarejeno izjavo o poplačilu leasinga s ponarejenim žigom in podpisom tožnika, ki zato uveljavlja ničnostna razloga iz 4. in 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP in od sodišča zahteva, da navedeno prometno dovoljenje izreče za nično.

23. Vendar pri tem ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da bi tožnik predhodno sploh poskušal svojo udeležbo v upravnem postopku priglasiti v teku upravnega registracijskega postopka z zahtevo in pritožbo po določilih 142. člena ZUP, niti ni tožnik dosegel izdaje sklepa o zavrnitvi udeležbe v upravnem postopku po določilih prvega in drugega odstavka 229. člena ZUP6, zoper katerega je dopusten upravni spor na podlagi drugega odstavka 17. člena ZUS-1. Zato tudi zakonodajalec ne omogoča posegov v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava direktno preko upravnega spora7, za kar si v konkretnem primeru prizadeva tožnik. Glede na povedano je po presoji sodišča podana negativna procesna predpostavka po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki v tem primeru narekuje zavrženje tožbe.

24. Ker torej tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma po ZUS-1 ne more biti stranka, njegova tožba iz tega razloga ni dopustna in jo je zato moralo sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. **K II. točki izreka:**

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi.

1 Prvi odstavek 47. člena ZUS-1 določa:"Če je odločitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa (predhodno vprašanje), ga lahko sodišče ob pogojih tega zakona samo obravnava, lahko pa postopek prekine, dokler vprašanja ne reši pristojni organ". 2 Prvi odstavek 48. člena ZUS-1 določa:"Sodišče mora prekiniti postopek, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, obstoj zakonske zveze ali ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa". 3 Iz javno dostopne baze podatkov gospodarskega registra AJPES izhaja, da je bila E. E. direktor družbe Č., d.o.o. od 6. 6. 2016 do 12. 7. 2017 ter da je ista oseba, E. E. tudi edini družbenik (z deležem 100% ) subjekta A., d.o.o., sedaj tožeče stranke. 4 Glej sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Ks 7048/2018 z dne 2. 4. 2019 (4. točka). 5 Ničnost odločbe po 279. členu ZUP je eno od izrednih pravnih sredstev, ki jih je zakonodajalec uredil z določili XVI. poglavja ZUP, v določilih 260. člena do vključno 281. člena ZUP, ki ureja pravne posledice odprave in razveljavitve. 6 Tako Kmecl, A., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 106. 7 Po sedmem odstavku 143. člena ZUP se osebi, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, na njeno zahtevo vroči odločba, če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe. Po 9. točki 260. člena ZUP pa se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.