Jedro

Ocena sodišča prve stopnje, da o tožnikovih zahtevah z dne 22. 2. 2023 in 28. 3. 2023 še ni bilo dokončno odločeno, je napačna. Tožena stranka je z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, za nično izrekla odločbo Inštituta za novojše zgodovino, ker vloga z dne 22. 3. 2023 ni pomenila zahteve za dostop do informacije javnega značaja in je zato postopek tekel brez zahteve stranke. To pomeni, da se je s tako odločitvijo tožene stranke postopek odločanja o dostopu do informacije javnega značaja na podlagi te vloge za tožnika končal. Tožniku pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeno odločbo ni mogoče odreči niti z utemeljevanjem, da je naknadno vložil izrecno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 28. 3. 2023, ki se, kar med strankama ni sporno, prav tako nanaša na podatke projekta Žrtvoslovnega seznama. Glede te zahteve se vodi ločen upravni postopek in v času odločanja sodišča prve stopnje o njej še ni bilo odločeno. Šele če bi bilo zahtevi z dne 28. 3. 2023 ugodeno ali o njej pravnomočno odločeno, bi bila podana procesna ovira (neizpolnjenost procesne predpostavke pravnega interesa) in s tem razlog za zavrženje tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1268/2023-11 z dne 12. 1. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika, vloženo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-166/2023/8 z dne 7. 8. 2023. S to odločbo je Informacijski pooblaščenec na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izrekel za nično odločbo Inštituta za novejšo zgodovino (v nadaljevanju INZ), št. 0-00/212-2023 z dne 25. 5. 2023, ker je bila izdana brez zahteve stranke, saj ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja.

2. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da med strankama ni sporno, da je toženka presojala le vsebino tožnikove vloge z dne 22. 3. 2023, ki ni bila vložena na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), ne pa tudi vloge z dne 28. 3. 2023. Ker bo o tožnikovi zahtevi z dne 22. 3. 2023 odločeno ponovno, po drugi pravni podlagi, o njegovi zahtevi z dne 28. 3. 2023 (vloženi po ZDIJZ) pa še ni bilo odločeno, izpodbijani akt zanj očitno nima nobenih posledic in tudi ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je iz listin, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu zadeve, razvidno, da je z vsemi vlogami zahteval dostop do informacij javnega značaja, zato ni mogoče trditi, da se je postopek pred prvo-in drugostopenjskim organom vodil brez zahteve stranke. Dalje navaja, da je upravni spor zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca po izrecni zakonski določbi, ki v razmerju do določb ZUS-1 pomeni lex specialis, dopusten, zato zavrženje tožbe na podlagi 36. člena ZUS-1 predstavlja kršitev ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava).

4. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe iz razlogov, navedenih v upravnih odločbah in sodbi sodišča prve stopnje. Dodaja še, da se glede zahteve z dne 28. 3. 2023 ne moreta voditi dva upravna postopka in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. V vmesnem času je bilo o tej kasnejši zahtevi tudi odločeno, in sicer z zavrnilno odločbo INZ, št. 2-04/47-2024 z dne 13. 2. 2024, zoper katero ima tožnik pravico do pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena in da zakon lahko določi procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči.1 Določanje procesnih predpostavk oziroma možnosti, da sodišče tožbo zavrže iz procesnih razlogov, brez vsebinske odločitve, sicer lahko ogrozi pravico do sodnega varstva. Vendar pa to ne pomeni, da vsaka zakonska določitev procesnih predpostavk že pomeni omejitev pravice do sodnega varstva. Določitev procesnih zahtev oziroma predpostavk je lahko tudi zgolj določitev načina uresničevanja pravice do sodnega varstva v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave. Za sodni postopek je po naravi stvari nujno, da sta način oziroma oblika opravljanja procesnih dejanj urejena in podvržena določenim formalnim in oblikovnim zahtevam.2

7. V obravnavani zadevi pritožnik v upravnem sporu izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določata, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), ali če očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ocene, da o tožnikovih zahtevah z dne 22. 2. 2023 in 28. 3. 2023 še ni bilo dokončno odločeno.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšna ocena sodišča prve stopnje napačna. Tožena stranka je z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, za nično izrekla odločbo INZ, ker vloga z dne 22. 3. 2023 ni pomenila zahteve za dostop do informacije javnega značaja in je zato postopek tekel brez zahteve stranke. To pomeni, da se je s tako odločitvijo tožene stranke postopek odločanja o dostopu do informacije javnega značaja na podlagi te vloge za tožnika končal. Vsebina vloge z dne 22. 2. 2023 tako ne bo več predmet presoje z vidika določb ZDIJZ, kar je, sodeč po pritožbenih navedbah in dosedanjem procesnem ravnanju tožnika, ki vztraja pri vlaganju pravnih sredstev, bistvo tega upravnega spora.

10. Utemeljena je torej pritožbena graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da med strankama ni sporno, da ta tožnikova vloga ni bila vložena na podlagi ZDIJZ. Dejstvo, da odločba toženke vsebuje napotek INZ, da naj o tej zahtevi odloči na drugi pravni podlagi (po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti - v nadaljevanju ZZrID), pa se za odločitev v dani zadevi izkaže za pravno nepomembno.

11. Tožniku pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeno odločbo ni mogoče odreči niti z utemeljevanjem, da je naknadno vložil izrecno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 28. 3. 2023, ki se, kar med strankama ni sporno, prav tako nanaša na podatke projekta Žrtvoslovnega seznama. Glede te zahteve se vodi ločen upravni postopek in v času odločanja sodišča prve stopnje o njej še ni bilo odločeno. Šele če bi bilo zahtevi z dne 28. 3. 2023 ugodeno ali o njej pravnomočno odločeno, bi bila podana procesna ovira (neizpolnjenost procesne predpostavke pravnega interesa) in s tem razlog za zavrženje tožbe. Do take procesne situacije ni prišlo, niti je toženka ne zatrjuje v pritožbenem postopku.

12. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da izpodbijani akt ne vpliva (v zadostni meri) na pravni položaj tožnika. S tem je nepravilno uporabilo 5. in 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zaradi podane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje stališča iz tega sklepa ponovno opraviti preizkus procesnih predpostavk in če so te izpolnjene, tožbo obravnavati po vsebini.

1 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-341/99-10 z dne 4. 10. 2001. 2 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011.