Jedro

Ker pokojninska doba pokojnega zavarovanca, dosežena v Republiki Sloveniji, pri odmeri tožničine družinske pokojnine v BiH ni bila upoštevana, ni šlo za pridobitev pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij, tako da pogoji za izbiro pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 niti niso bili izpolnjeni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbama št. 8021 775 z dne 20. 3. 2006 in št. 8.021.775 z dne 5. 1. 2007 zavrnila tožničino zahtevo za priznanje vdovske pokojnine po pokojnem možu M. T., invalidskemu upokojencu v BiH umrlem 19. 12. 2003, glede na njegovo zaposlitev ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji v času od leta 1960 do 1971 v skupnem trajanju nekaj več kot devet let. Ugotovilo je, da je bila tožnici v BiH po pokojnem možu že priznana družinska pokojnina.

2. Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek za odpravo navedenih odločb in za priznanje pravice do vdovske pokojnine kot neutemeljen zavrnilo. Soglašalo je z razlogi izpodbijanih odločb, da je tožnica z uveljavitvijo vdovske pokojnine v BiH tudi glede na pokojninsko dobo pokojnega moža v Republiki Sloveniji, že izkoristila pravico do izbire pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, sporni odločbi tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Ugotovilo je, da je bila tožničinemu pokojnemu možu pokojnina odmerjena zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v BiH, ne pa tudi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji in je bila tako odmerjena pokojnina podlaga za priznanje in odmero tožničine družinske pokojnine v BiH. Toženi stranki je zato naložilo, da odloči o tožničini zahtevi ob ugotovitvi tudi drugih pravno pomembnih okoliščin na strani tožnice in njenega pokojnega moža. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da nasprotuje stališču, da pokojninska doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji, ni bila upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine pokojnemu zavarovancu in da tožnici, kot njegovi vdovi, v BiH ni bila priznana in odmerjena družinska pokojnina tudi na podlagi slovenske zavarovalne dobe pokojnega zavarovanca. Podredno pa graja ravnanje sodišča, ko je ob odpravi spornih odločb zadevo v celoti vrnilo v odločanje toženi stranki, namesto da bi o pravici do družinske pokojnine odločilo sodišče samo, saj je imelo za tako odločitev na voljo vse podatke.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Sodišče je ugotovilo, da je bila pokojnina pokojnemu zavarovancu v BiH odmerjena samo na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v BiH in zato tudi pri odmeri družinske pokojnine tožnici pokojninska doba zavarovanca v Sloveniji ni bila upoštevana.

9. Na gornje dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Kolikor revizija take ugotovitve izpodbija, gre za poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato teh navedb sodišče ni moglo upoštevati.

10. Ker pokojninska doba pokojnega zavarovanca, dosežena v Republiki Sloveniji, pri odmeri tožničine družinske pokojnine ni bila upoštevana, sodišče soglaša, da pri odmeri tožničine družinske pokojnine v BiH ni šlo za pridobitev pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij, tako da pogoji za izbiro pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 niti niso bili izpolnjeni (1). Tako sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je toženi stranki naložilo, da odloči o tožničini zahtevi za priznanje in odmero vdovske pokojnine glede na izpolnitev pogojev pokojnega zavarovanca v odvisnosti od njegove delovne oziroma pokojninske dobe, dosežene v Republiki Sloveniji.

11. Z grajo vrnitve zadeve v ponovno odločanje toženi stranki v nasprotju s prvim odstavkom 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) tožena stranka smiselno uveljavlja kršitve določb postopka. Ker taka odločitev ni vplivala na končno odločitev o tožničini zahtevi, ki je bila na tak način prepuščena toženi stranki, ni šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, ki bi lahko bila utemeljen revizijski razlog.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Tudi sicer pa z enkratno izbiro pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v večih državah zavarovanec oziroma upravičenec ne izgubi pravice do uveljavljanja pokojnine na podlagi zavarovalnega obdobja pri toženi stranki, če to z mednarodno pogodbo ni posebej urejeno – glej: odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 770/2006 z dne 27. 5. 2009.