Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revizija ni dovoljena, če revident pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi jasno in konkretno in tudi ne navede, katero pravno pravilo je bilo prekršeno.

Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Šentjur pri Celju z dne 8. 3. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo revidentov za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja istega upravnega organa z dne 13. 5. 1996. Tožena stranka je z odločbo z dne 1. 6. 2010 zavrnila pritožbo revidentov zoper izpodbijani prvostopenjski akt. Revidenta sta zahtevo za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja vložila, ker naj bi se objekt v lasti tretjih oseb, zgrajen po spornem gradbenem dovoljenju, zgradil na zemljišču v njuni lasti.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Revidenta sta izpolnjevanje pogoja po 2. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 utemeljila z navedbo: „v konkretnem primeru, ko gre za ustavno varovano kategorijo lastninske pravice, gre nedvomno že po svojem bistvu za pomembno pravno vprašanje, zato je predmetna revizija skladno s 83. členom ZUS-1 že iz tega razloga dopustna“.

8. S to navedbo pa revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila, niti izpostavila na način, kot je opisan v 6. točki te obrazložitve. Revidenta namreč nista konkretno in jasno navedla, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako nista navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

9. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V zvezi s tem sta navedla, da ima odločitev zanju zelo hude posledice, saj ne moreta uporabljati in razpolagati s svojo lastnino tako, kot bi lahko, če na njunem zemljišču ne bi stal objekt, ki ni njuna last. Omejena sta tako pri izvrševanju posesti na svojem zemljišču, pri razpolaganju s svojo lastninsko pravico, in pri predvideni gradnji stanovanjske hiše. Poleg tega jima pri uveljavljanju njunih pravic nastajajo dodatni stroški.

10. S to navedbo pa revidenta glede na njuno trditveno in dokazno breme zelo hudih posledic nista izkazala. Njune navedbe niso konkretizirane in niso izkazane. Revidenta bi morala konkretno pojasniti in izkazati zatrjevane omejitve in tudi, zakaj posamezna zatrjevana omejitev zanju predstavlja zelo hude posledice. Tega nista storila, zato pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

11. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanje zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).