Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 1.559,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženo stranko obsodilo še na plačilo tožničinih pravdnih stroškov v višini 360,17 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo, pri čemer je v razlogih navedlo, da so bile tožničine osebne lastnosti napačno upoštevane kot prispevek k višini škode, a ker je prvostopenjsko sodišče precenilo škodo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, je na prvi stopnji dosojena višina odškodnine primerna.

3. Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ker kljub obrazloženemu predlogu tožnice ni pribavilo dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca dr. P. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in enakega obravnavanja strank. Posledično je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Isti očitek (pomanjkljivo izvedensko mnenje in zavrnitev predloga za njegovo dopolnitev) je tožnica uveljavljala v pritožbi kot pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz razloga zmotne uporabe materialnega prava izpodbija odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj meni, da je ta odmerjena prenizko. Sodišči nista upoštevali dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo že leta 2004 in toženka tožnici še ni izplačala celotne odškodnine. Sodišči sta napačno uporabili materialno pravo tudi s tem, ko sta valorizirali s strani toženke že plačani nesporni del odškodnine.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je neutemeljen. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 370. člena določa, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizijski razlog so tudi tiste relativne kršitve, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji. Tožnica v reviziji sodiščema očita, da so bile z zgoraj navedenim ravnanjem sodišča prve stopnje kršene določbe pravdnega postopka, vendar te kršitve ni uveljavljala v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje. Takrat je menila le, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno in le za takšen pritožbeni razlog bi lahko šlo. Tožnica torej skuša „preskočiti“ pritožbeno stopnjo in šele v reviziji uveljaviti relativno procesno kršitev, storjeno na prvi stopnji, kar pa ni dovoljeno.

7. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnica 24. 1. 2004 utrpela nateg vratnih obhrbteničnih mišic in zvin vratu. Višina odmerjene odškodnine temelji na dejstvih, ki izhajajo iz zaslišanja tožnice,izvedenskih mnenj dr. P. in mag. M. in medicinske dokumentacije. Revizijskega poskusa prikazati večji obseg škode, kot je ugotovljeno v sodbah obeh sodišč, revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni obravnavalo. Prisojeno odškodnino v obravnavani zadevi je primerjalo s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih in ugotovilo, da primerjava potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo(1). Neutemeljen je tudi očitek, da je obseg škode večji zaradi zamude tožene stranke. Zamuda tožene stranke je lahko podlaga za plačilo zamudnih obresti, ne pa samostojen razlog za višjo odškodnino. Višina odmerjene odškodnine je materialnopravno pravilna.

8. Revizijski očitek glede napačnega upoštevanja valorizacije je neutemeljen. Ustaljeno stališče sodne prakse(2) tega sodišča terja, da se pred ali med pravdo plačani zneski akontacije od odmerjene odškodnine odštejejo v valoriziranih zneskih. Sodišče denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeri po cenah v času izdaje sodne odločbe, pri ugotavljanju pravičnega denarnega zneska, ki ga je tožena stranka po odločbi sodišča dolžna plačati tožniku, pa mora upoštevati tudi okoliščine, ki so nastale po povzročitvi škode in pred izdajo odločbe (drugi odstavek 168. člena v zvezi s 169. členom Obligacijskega zakonika). Ker je bila v obravnavanem primeru realna vrednost zneska odškodnine, ki ga je tožena stranka izplačala avgusta 2005, v času izdaje sodne odločbe v septembru 2008 drugačna kot v času plačila, je bilo sodišče dolžno ta znesek najprej valorizirati, to je izraziti v višini njegove realne vrednosti v času izdaje sodbe, in ga šele nato odšteti od zneska v postopku ugotovljene pravične denarne odškodnine.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve II Ips 65/2009, II Ips 61/2008, II Ips 636/2005 in II Ips 775/2005. Op. št. (2): Glej II Ips 692/2005, II Ips 435/07, II Ips 597/08, II Ips 704/08 in II Ips 234/07.