Jedro

Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi ničnost sodne poravnave, ki sta jo sklenila udeleženca postopka (sedaj pravdni stranki), v nepravdni zadevi istega sodišča, opr.št. N 10/95 dne 01.12.1998 in ponovno odpre odločanje o že postavljenem predlogu v cit. zadevi opr.št. N 10/95, kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se razveljavi cit. sodna poravnava (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 88.434,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.04.2005 dalje do plačila (II. tč. izreka ).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, tako da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer 21.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 180.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po navedenih zakonskih določbah mora biti zahtevek določen ali določljiv, sicer je neizvršljiv in sodišče tožbo zavrže oziroma v izvršilnem postopku ustavi izvršbo. To po mnenju pritožbe velja tudi za sodno poravnavo, ki sta jo sklenili pravdni stranki 01.12.1998 v zadevi opr. št. N 10/95. Ker je sodna poravnava nedoločena je neizvršljiva in je zato tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje pa je s svojim nezakonitim postopanjem, s tem, ko je dne 14.04.2005 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti tožnika in zadevo zaključilo, kljub temu, da je tožnik svoj izostanek opravičil s priporočeno pošiljko z dne 12.4 2005, kršilo načelo kontradiktornosti. Z nezakonitim postopanjem je tožniku odvzelo možnost navajati dejstva in dokaze ter varovati svoje koristi. To bi moralo sodišče upoštevati toliko bolj, saj je bil tožnik brez pooblaščenca. Kot prava neuka stranka je bil prepričan, da je s tem, ko je opravičil svoj izostanek zaradi bolezni, saj je, kot je razvidno iz pritožbi priloženega sklepa z dne 18.07.1990, delovni invalid prve kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, utemeljeno pričakoval, da bo narok 14.04.2005 preložen, in da ga bo sodišče o preklicu pisno obvestilo. Zato je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do dokaznega predloga tožnika z zaslišanjem priče O.V. Izvedenec ob pripravi elaborata ni imel dokumentacije, ne primernih aparatur, potrebnih za kvalitetno izdelavo mnenja, zato je sodna poravnava, sklenjena med pravdnima strankama, neizvršljiva. Iz dopisa Geodetske uprave RS z dne 15.02.2001 izhaja, da elaborat izvedenca ne ustreza tehničnim pogojem in se zaradi tega sodna poravnava ni dala izvesti. Namen nepravdnega postopka pa je bil določitev oziroma ureditev meje med pravdnima strankama, ki pa je zaradi neizvršljive sodne poravnave še vedno sporna, oziroma meja še vedno v naravi ni opredeljena. Protispisne so ugotovitve sodišča, da je med pravdnima strankama nesporna meja v neizvedenem delu do točke C, saj je tožnik v tožbi zapisal, da problem predstavlja meja med točkami B do D in C. Pritožba ni utemeljena.

Tožnik trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZPP, ker je opravilo (zadnji) narok za glavno obravnavo dne 14.04.2005 v njegovi odsotnosti, kljub temu, da je svoj izostanek opravičil. Tožnik je prejel vabilo za ta narok 02.03.2005, v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 13.04.2005, torej en dan pred razpisanim narokom, je tožnik navedel le, da "sporoča, da se naroka 14.04.2005 zaradi slabega zdravja ne more udeležiti". Le kot sporočilo, da se tožnik naroka ne bo udeležil, je vlogo pravilno razumelo tudi sodišče prve stopnje, saj tožnik preložitve naroka (izrecno) ni predlagal. Pa tudi če bi šteli, da je tožnikovo vlogo razumeti kot predlog za preložitev naroka, s tem, ko je sodišče narok opravilo v njegovi odsotnosti, ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Predpostavka te kršitve je namreč nezakonitost ravnanja sodišča. Te pa ni bilo. Stranka lahko namreč najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navede vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, in ponudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjavi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (1.odst. 286.čl. ZPP). Obravnavani narok pa ni bil prvi, zato na tem naroku tožnik ne bi mogel navajati (novih) dejstev in predlagati (novih) dokazov, in kar bi mu po pritožbenih trditvah sodišče prve stopnje onemogočilo. ZPP določa v 1.odst. 115.čl., da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi opravičeni razlogi. V 281.čl. pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so povabljeni opravičili svoj izostanek. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Opravičilo za izostanek z naroka pa mora biti podprto z dokazom, ki omogoča sodišču preizkus tehtnosti opravičila in posledično preklic in preložitev naroka ter obvestitev vabljenih strank. Za odločanje o tem zato ne zadostuje le trditev stranke, ki je ni mogoče preizkusiti. Tožnik v vlogi z dne 13.04.2005 niti ni navedel, da je npr. nenadoma zbolel in kar bi mu onemogočalo udeležbo na naroku, ampak, da je "slabega zdravja", kar šele v pritožbi pojasnjuje z invalidnostjo prve kategorije invalidnosti in pritožbi prilaga odločbo o invalidnosti že z dne 18.07.1990, kar pa, tudi glede na določbo 337.čl. ZPP, ni upoštevno. Iz vsega navedenega izhaja, da je bil narok 14.04.2005, opravljen v odsotnosti tožnika, opravljen zakonito (282.čl. ZPP). Zato pritožbeni uveljavljani razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan.

Protispisno in neutemeljeno se tožnik sklicuje na dokazni predlog z zaslišanjem priče O.V., saj takega dokaznega predloga tožnik v obravnavanem postopku ni podal. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca geodetske stroke M.M. ugotovilo, da je v zemljiškem katastru sodna poravnava opr. št. N 10/95 izvedena (skica - priloga C1 spisa) od točke A do točke B (v izmeri 1,50 metra) ter od točke B proti točki C (v izmeri 16,87 metra) do točke 2599, ter da ni izvedena le v delu od točke 2599 do točke C (del meje med parc.št. 1380 in 1369/2 - 0,76 metra), ki leži na objektu toženca, ki stoji na parc.št. 1369/2 (pri čemer je meja med parc. št. 1369/2 in sosednjo parc. št. 1377 nesporna ). Pravdni stranki sta na naroku (18.05.2004 - list. št. 55 spisa) vztrajali, da je za obe meja po sodni poravnavi (med tč. B do D in C, kar ne predstavlja protispisnosti , kot trdi pritožba) nesporna tudi v neizvedenem delu do točke C ter sta vztrajali pri njeni izvedbi. Pravdni stranki sta dne 01.12.1998 sklenili sodno poravnavo, torej sta, kot pravilno izhaja iz izpodbijane sodbe, sporazumno uredili materialnopravno razmerje z učinkom pravnomočne sodbe. Če pri tem elaborat izvedenca (zaradi izvedbe sodne poravnave v zemljiškem katastru) ni ustrezal tehničnim pogojem, kot izhaja iz pritožbenih navedb in dopisa Geodetske uprave RS z dne 15.02.2001 (na katerega se sklicuje tudi pritožba) in zaradi tega sodna poravnava (še) ni bila v celoti izvedena v zemljiškem katastru, na veljavnost sodne poravnave nima vpliva, zaradi tega sodna poravnava ni nična. Toženec je že v odgovoru na tožbo pravilno opozoril, da tožnik zakonskih razlogov ničnosti sodne poravnave pravzaprav ni z ničemer utemeljil, teh pa ne predstavlja sklicevanje na "pomanjkljiv elaborat izvedenca". Prvostopenjskih razlogov, da pravdni stranki nista bili v zmoti pri sklenitvi sodne poravnave, pa pritožba niti ne izpodbija. Ob vsem povedanem je pritožba neutemeljena. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo še glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, tudi teh sodišče prve stopnje ni storilo. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353.čl. ZPP). Ker tožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154., 165. čl. ZPP).